© Christian Müller / stock.adobe.com
Posvojitev starejšega psa ima veliko prednosti.
Bodimo iskreni: skoraj vsak ljubitelj psov si želi majhnega, cartljivega mladička. Odrasli psi, na primer iz zavetišča ali organizacije za zaščito živali, imajo pogosto slabe možnosti za uspešno posvojitev. Škoda, saj posvojitev starejšega psa prinaša številne prednosti. Katere so te prednosti, si lahko preberete tukaj.
Pri nakupu mladiča se morate zelo natančno seznaniti s starši in starimi starši psa. Le tako lahko na primer predvidite, kakšen značaj bo imel vaš pes ali kako aktiven in predvsem kako zdrav je. A tudi če ste preučili rodovnik, se pozanimali o značilnostih pasme in povprašali vzreditelje, ostane nekaj negotovosti.
Po drugi strani pa se starejši psi skorajda ne spreminjajo. Njihov značaj je običajno utrjen. Pri vašem novem štirinožnem prijatelju se vam ni potrebno bati niti presenetljivih zunanjih sprememb. Že pred nakupom lahko vidite, ali je pes zelo aktiven, nagnjen k prekomerni telesni teži ali ima morda težave s sklepi.
Seveda morate čim več izvedeti tudi o preteklosti starejšega psa. Poleg tega lahko – z malo občutka – že pri “živi stvari” opazujete, kakšne nagnjenosti, posebnosti in želje ima vaš bodoči sostanovalec, in se na to ustrezno pripravite.
Starejši pes se je praviloma že naučil najpomembnejših pravil za življenje z ljudmi. Je čist, ve, da je hrana na voljo le ob določenem času in spoštuje nočni počitek. V najboljšem primeru obvlada tudi osnove pasje vzgoje in se odziva na osnovne ukaze, kot so “sedi”, “prostor” ali “k nogi”.
Mnoge bodoče lastnike psov skrbi, da je zlasti starejše pse težko vzgojiti in da so se slabe navade že utrdile. Morda je prav to razlog, da je pes končal v zavetišču. V večini primerov je to neutemeljeno.
Seveda obstajajo tudi primeri, ko so bili prejšnji lastniki z vzgojo psa preobremenjeni in so ga morali zaradi težkega vedenja oddati. Vendar pa je večina odraslih psov, ki v zavetišču čakajo na nov dom, tam pristala zaradi zasebnih ali poklicnih sprememb.
© annebe / stock.adobe.com
Seveda je treba odrasle pse še vedno vzgajati. Tudi najboljša vzgoja mladiča ne zaleže, če je kasneje ne nadaljujemo in pri njej dosledno vztrajamo. Nekateri psi takoj opazijo, ko njihovi lastniki postanejo neprevidni in te slabosti brezsramno izkoriščajo.
Kot lastnik morate imeti določeno znanje o vzgoji psov, tudi če je vaš novi pes že odrasel. Ko so slabe navade enkrat že utrjene, sta za prevzgojo psa še posebej potrebni doslednost in potrpežljivost.
Vzgoja odraslih psov pa ni nujno težja ali bolj zapletena kot vzgoja mladička. Dobra stvar je namreč ta: psi se nikoli ne nehajo učiti. Ukazov, pravil in določenega vedenja se lahko naučijo tudi v pozni starosti.
Odrasli psi pogosto kažejo veliko pripravljenost za učenje. So mirnejši in bolj sproščeni. V nasprotju z mladiči, odraslim psom manj stvari odvrne pozornost. To se kaže tudi pri šolanju: medtem ko so mladi psi hitro preobremenjeni, so starejši psi dlje časa pozorni.
Poleg tega so starejši psi, ki so bili rešeni iz zavetišč, še posebej hvaležni spremljevalci. Zavedajo se kaj vam dolgujejo in naredili bodo vse, da vas osrečijo.
Hvaležnost za novo priložnost vam bo pes izkazoval vsak dan.
Medtem ko se mladički nikoli ne naveličajo skakanja in bi se z vami z veseljem igrali ves dan, starejši pes ceni svoj počitek. Z veseljem bo zadremal v svoji košari in se ne bo razburjal, če ga za kratek čas pustite samega. Uživa tudi v kratkih sprehodih in ne potrebuje vsakodnevnega “polnega programa”.
Koliko gibanja in aktivnosti pes potrebuje, se seveda med psi razlikuje. Predvsem delovne in uporabne pasme psov ostajajo aktivne vse življenje in potrebujejo smiselno zaposlitev tudi v starosti.
Toda, tudi najbolj športen štirinožni prijatelj se s starostjo nauči uživati v miru. Navsezadnje je to odličen način za polnjenje baterij za naslednji sprehod z lastnikom.
© Wellnhofer Designs / stock.adobe.com
V najboljšem primeru je odrasel pes ob posvojitvi že cepljen, razglisten in čipiran. Veliko starejših psov je tudi kastriranih. Ob nakupu starejšega psa vam je tako običajno prihranjen visok veterinarski račun za osnovno cepljenje ali morebitno kastracijo.
Poleg tega za posvojitev psa iz zavetišča običajno plačate le majhno zaščitno pristojbino. Tudi če odraslega psa kupite pri vzreditelju, je nakupna cena bistveno nižja kot pri čistokrvnem mladiču.
Seveda se lahko zgodi, da bo vaš pes s starostjo zbolel in bo prišlo do veterinarskih stroškov. Toda ti stroški se lahko prej ali slej pojavijo tudi pri nakupu mladiča. Zato poskrbite, da bo vaš kuža imel primerno prehrano, redne veterinarske preglede in cepljenja, ter pasmi primerno oskrbo in nego. Na ta način se lahko namreč izognete številnim boleznim ali pa jih vsaj pravočasno odkrijete.
Pri posvojitvi psa se v vsakem primeru pozanimajte, ali so se že pojavile kakšne težave in ali so v pasji družini znane kakšne bolezni. Navsezadnje je prednost nakupa starejšega psa v tem, da vidite, “kaj” kupujete, in se lahko bolje prilagodite morebitnim šibkim točkam živali.
Kot kupec starejšega psa veste v kaj se spuščate. Torej ne kupujete “psa v žaklju”.
Pri posvojitvi odraslega psa vam je v veliki meri prihranjeno tudi delo, ki je neizogibno povezano z nakupom mladiča. Ljudje, ki si ne morejo privoščiti večurnega vsakodnevnega treniranja mladičev, se zato raje odločijo za odraslega štirinožnega prijatelja.
Tudi če smrček počasi sivi in se hoja upočasni: hvaležnost in ljubezen psa, ki ste mu ponudili nov dom in s tem drugo priložnost, bosta zagotovo odpravila še zadnje dvome o posvojitvi starejšega psa.
