© chalabala / stock.adobe.com
Neverjetna pasja čutila nas vedno znova očarajo. Psi se orientirajo zlasti po vohu in po glasnih ter tihih zvokih. Njihova čutila so na tem področju veliko bolj razvita od človeških.
Pri ljudeh je oko najpomembnejši čutni organ, pri psih pa je to nos. Psi preko nosu odkrivajo, prepoznavajo in doživljajo svet. Nos je njihov informacijski center, daljnogled in opozorilni sistem. Psi veliko ostreje vohajo od ljudi in veliko bolj natančno ločijo posamezne vonje. Pes zavoha, ali smo jezni ali prestrašeni, kakšna sporočila jim drugi psi puščajo ali je kdo zakopan pod debelo odejo snega. Ni važno, ali je vonj na tleh ali v zraku. Kar se tiče vonja so psi pravi mojstri.
Tudi pri sluhu nas psi prekašajo v vseh pogledih. Ušesa gibljejo s pomočjo 17 mišic. Psi s špičastimi ušesi lahko za iskanje zvokov uporabljajo svoja ušesa kot radarje. Poleg tega, da imajo psi veliko bolj razvita ušesa od nas, lahko tudi veliko natančneje vpijajo vibracije. Medtem ko človeško uho ne zazna zvoka nad frekvenco 20.000 Hz, pa pasja slišijo dvakrat višje. Samo zaradi tega na pse deluje visokofrekvenčna piščalka. Tako kot pri vohu lahko psi tudi pri sluhu natančneje razlikujejo med zvoki. Pes lahko razloči med hrupi motorjev, kot pravi avtomobilski strokovnjak, prepozna korake že od daleč in nemudoma ve, ali se hiši približuje poštar ali kdo drug. Zato ni čudno, da ljudje pse uporabljamo kot čuvaje.
Okus ima pri psih manj pomembno vlogo. Pasji jezik ima dve pomembni funkciji: ker je zelo gibčen, služi za vpijanje tekočine oz. pitje, poleg tega pa se pes s svojim jezikom hladi, saj se z njim poti. Seveda tudi z njim okuša, saj ne bo jedel čisto vsake pasje hrane. Vendar pa je okus močno povezan z vohom. Če mu hrana ne diši dobro, je ne bo niti poskusil.
Pasje brke ne moremo primerjati z mačjimi, saj so pasji veliko manj občutljivi. Čeprav lahko s svojimi brki čutijo, saj so brki povezani z živčnimi celicami v koži, pa za psa nimajo velikega pomena.
Psi imajo slabši vid kot ljudje. Na daleč ne vidijo prav dobro in tudi bližnjih predmetov ne morejo hitro izostriti. Hrti imajo zaradi svoje ozke glave izredno širok vidni kot (do 270 °), kar pomeni, da lahko vidijo tudi nazaj. Toda to je samo izjema. Pasji vid sloni na zaznavanju premikanja, na kar se hitro in skoraj samodejno odzovejo. Zato je večina psov primerna za pse vodnike. V primernem vetru lahko s svojim nosom kaj kmalu nadomestijo svoje pomanjkljive oči.
Kar nas pri psih (in živalih nasploh) vedno znova preseneča, niso samo njihova ostra pasja čutila, temveč tudi interakcija med temi čutili. Pogosto se nam zdi, da imajo naše živali tudi sedmi čut. Kako pes ve, da bomo kmalu zapustili hišo? Kako ptice spomladi najdejo svoje gnezdo? In kako gos ve, da je v bližini izbruhnil ogenj? Kar je za živali povsem samoumevno, je za nas preprosta čarovnija.
