© Kanstantsin / stock.adobe.com
Prej ko svojemu psu postavite osnovna pravila, manj težav vam bo povzročal, ko odraste. To lahko povemo z zagotovostjo. Kako pa ravnati, če psa v mladosti ne treniramo? Je vzgoja odraslega psa sploh možna? Kako naj vzgajam svojega odraslega psa? Pokazali vam bomo, na kaj morate biti pozorni pri vzgoji odraslega psa in katerih sedem vaj ga morate naučiti.
Ste nedavno posvojili pasjega mladiča? Preberite naš članek o vzgoji pasjega mladiča.
Dobra novica je, da se psi učijo vse življenje. Tako ko ljudje se nikoli ne prenehajo učiti. Vse do starosti se radi učijo določenih ukazov, pravil in nekaterih vzorcev vedenja – prav tako kot se odrasli psi radi učijo neželenih vzorcev vedenja. Zato naj vzgoja psa ne sme nikoli prenehati. Z osnovno vzgojo psa ne boste dosegli ničesar, če boste svojemu štirinožcu v puberteti prevečkrat pogledali skozi prste. Naučene trike in ukaze morate obnavljati skozi vse življenje. Iz jasnega ukaza ”Stoj!” se ne sme razviti moledovanje ”Prosim, počakaj me”.
Tako kot otroci se tudi mladi psi učijo hitreje. Njihovo vedenje lažje oblikujemo, saj so izredno radovedni, se na igriv način veliko naučijo in so še vedno odprti do sveta. To lahko uporabimo pri vzgoji mladičev. Po drugi strani pa se morajo tudi mladiči najprej naučiti osnovnega vedenja – noben pes ne bo takoj ob rojstvu vedel, kjer ima svoje stranišče in ne bo na miru pustil pohištva ter čevljev, če mu nihče še ni dopovedal, da tega ne sme. Vzgoja in socializacija mladička zato vzameta nekoliko več časa kot vzgoja odraslega psa, ki se je že navadil na skupno življenje s človekom.
© highwaystarz / stock.adobe.com
Zato ima lahko vzgoja odraslega psa svoje prednosti. Starejši psi so ponavadi mirnejši in bolj stabilni od mladih psov. Znajo skrbeti za svojo čistočo, lahko jih pustimo same in so se navadili na bolj ali manj ustaljeni dnevni ritem spanja, prehranjevanja in odhoda na sprehod. Z njimi lahko gremo na daljši sprehod in tudi med treningom potrebujejo krajše premore kot pa razigrani mladički, ki jih lahko hitro preobremenimo.
Vzgoja odraslega psa lahko ima tudi svoje slabosti. Običajna pomanjkljivost je ta, da se je pes na določeno vedenje navajal več mesecev ali let. Ko naenkrat izve, da tovrstno vedenje ni več zaželeno, lahko postane trmast in negotov. Spreminjanje vedenja, ki se ga je pes že enkrat naučil, je zanj velik zalogaj, ki od lastnika zahteva veliko doslednosti in predvsem potrpežljivosti. Odraslega psa lahko še vedno vzgojimo, ne vemo pa, kdaj bo na novo naučeno vedenje tudi uporabljal. Torej, vzgoja odraslega psa je prav tako mogoča kot vzgoja mladega psa, vendar traja dlje.
Če želite vzgojiti psa, ki ima hude vedenjske težave, boste potrebovali veliko potrpljenja. Preden se začnete boriti proti neželenemu vedenju, morate najprej najti vzrok. Zakaj moj pes rad uničuje? Zakaj se agresivno odziva? Zakaj ne neha lajati? Grizenje in uničevalni bes imata pri nekaterih psih temelje v resnih duševnih motnjah, ki jih lahko sprožijo tako travmatične izkušnje in kronične bolečine kot tudi neprestani stres, izolacija ali pomanjkanje fizične oz. duševne sprostitve. Bolj kot pri svojem psu poznate vzroke za določeno vedenje, bolj usmerjen in obetaven je lahko trening vašega odraslega psa. Novopečenim lastnikom psov v takem primeru priporočamo, da poiščejo pomoč strokovnjaka. Tudi za ostale lastnike psov, ki imajo izkušnje z vzgojo psa, ne bo odveč, če se posvetujejo s strokovnjakom ali obiščejo šolo za pse.
Da bosta pes in človek živela harmonično življenje, morate upoštevati določena pravila. Nobena druga žival ne živi tako tesno s človekom kot pes in nobeno drugo žival ne moremo tako ”počlovečiti” kot svojega pasjega prijatelja. Pogosto spregledamo, da se je pes razvil iz volka, zato rabi tudi podobno hierarhijo oz. vodjo, ki mu nudi varnost in ga usmerja. Psi potrebujejo jasna pravila, ki se jih dosledno držijo. Vsako neupoštevanje teh pravil ga lahko vznemiri in pripravi do tega, da poskuša postati vodja.
Če se želite izogniti konfliktom, mora vaš štirinožec obvladati osnovne ukaze, kot so sedi, prostor, ven, k nogi in ostani. Ko mu ukažete ”sedi”, se ne sme zapoditi čez cesto; ko mu ukažete ”stoj”, ne sme tekati po parkirišču supermarketa; in ne sme loviti zajca ali sosedovega psa, če mu ukažete ”k nogi”. Sledijo samo osnovne vaje, ki jih mora vaš pes obvladati, saj vam lahko olajšajo življenje z vašim psom.
Ni pomembno, ali imate mladega ali odraslega psa, ki ne pozna dosledne vzgoje. Ne glede na to pa pri vzgoji upoštevajte starost svojega psa. Medtem ko se lahko pri mladičkih zanašamo na nagon za igro, vaje učenja in treninga pa nekoliko skrajšamo, pa izkušeni odrasli psi pogosto potrebujejo več spodbude in izzivov, da se naučijo novih stvari. Odrasli psi že imajo svoje preference. Bolj kot poznate svojega psa, lažje ga boste vzgajali. Vzgoja odraslega psa (in tudi mladega) deluje na principu pozitivne okrepitve. Če veste, kaj je vašemu psu všeč, ga lahko s tem nagradite, ko pokaže želeno vedenje. Ni nujno, da so to vedno priboljški; lahko ga tudi pobožate, mu namenite nekaj lepih besed ali pa razveselite z igračo za prinašanje.
Psi se morajo že od malega naučiti hoditi ob povodcu. Na povodcu se mora naučiti ignorirati druge ljudi in živali ter vas ne sme vleči v eno smer. Če se odrasel pes nauči, da bo z dovolj močnim vlečenjem za povodec dobil tisto, kar si želi, potem bo to vedno delal. Toda z malo znanja in predvsem veliko potrpljenja ter doslednosti, ga lahko naučite, da ne sme vleči za povodec. Da se bo pes odvadil naučenih vzorcev vedenje, je koristno, če najprej poskusite spremeniti vso situacijo. Če je doslej nosil ovratnico, mu zdaj nadenite oprsnico. V kolikor je za povodec vlekel v obeh primerih in vam ne pomaga, če ovratnico zamenjate z oprsnico, ga lahko privežete tudi s krpo, na katero pritrdite povodec. Vaš pes se bo zavedal, da gre za nekaj novega, saj ste mu tako pokazali nove sprehajalne pripomočke, ki jih lahko natančno prevoha. Tako bo bolj pripravljen poskusiti nekaj novega.
Če vas pes vleče za povodec, se zaustavite
Če vaš pes že na začetku sprehoda vleče za povodec, se takoj ustavite. S sprehodom nadaljujte šele, ko se pes vrne k vam in sprosti napet povodec. Ko znova začne vleči za povodec, se takoj ustavite. Ta vzorec vztrajno ohranjajte. Če vaš pes zelo močno vleče za povodec in mu to težko preprečite, ga poskusite k sebi poklicati z zvočnimi signali ali telesno govorico. Drug način je, da na dobro vidno mesto ob poti (približno 20 m stran) namestite priboljšek ali igračo. Pes bo verjetno takoj hotel steči do tega mesta. Ne pustite mu blizu in mu ukažite, naj pride k vam. Ko se obrne, se pomaknite za nekaj korakov nazaj in mu tako pokažite, v katero smer se bosta sprehajala. Ko se nauči, da mora mirno stati zraven vas na povodcu, se počasi približajte predmetu. Nagrado mu privoščite šele takrat, ko spozna, da vi določate tempo hoje.
Pri učenju tega ukaza vam lahko zelo pomaga kakšen pasji priboljšek. Držite ga daleč nad glavo svojega psa. Če pes skače proti vaši roki, mu priboljška ne pokažite. Da bi lahko pes lažje videl priboljšek, se bo verjetno hitro usedel. Takoj ko se usede, izgovorite ”sedi” in mu ponudite priboljšek. Pohvalite ga z besedami ali ga pobožajte.
© alexei_tm / stock.adobe.com
Po nekaj vajah se bo pes naučil, da se mora ob tem ukazu usesti – še preden mu pokažete priboljšek. Da bi ga naučili daljšega sedenja, lahko podaljšate čas, preden mu ponudite priboljšek. Trening ukaza ”sedi” lahko preprosto vključite v svoj vsakdanjik: pri navezovanju na povodec in odvezovanju, med obiskom pekarne ali čakanjem na zeleno luč.
Za razliko od ukaza ”sedi” se mora pes pri ukazu ”prostor” uleči. Pri ”prostoru” se morajo njegov zadnji del telesa in komolci dotikati tal. V ta položaj ga lahko spravite tako, da mu pri ukazu ”sedi” podržite priboljšek tik pred nosom in ga počasi pomaknete proti tlom. Priboljšek držite čim bolj ob tleh. Da bi pes dobil svojo slastno jed, se bo z gobčkom spustil proti tlom. Svojo roko počasi pomaknite stran od gobca, vendar jo ves čas držite tik nad tlemi. Pes bo roki tako dolgo sledil, dokler se ne bo prisiljen uleči. Nato izgovorite ukaz ”prostor” in psu dajte nagrado.
Preden sam od sebe vstane, mu ukažite ”sedi”, da se usede. Ko se pes usede, lahko vajo ponovite. Ukaz ”prostor” lahko vadite v različnih situacijah, npr. v kavarni, na avtobusni postaji, med pogovorom s sosedom ali kasneje v restavraciji. Tudi tu morate ujeti pravi trenutek: bolj kot je vaš pes utrujen, hitreje se bo pripravljen uleči na tla. Ukaz ”prostor” zato vadite po dolgem sprehodu in ne pred njim, ko je vaš pes še vedno poln energije.
Po ukazu ”pridi” (ali po žvižganju) mora vaš pes nemudoma priti do vas. Odraslim psom, ki niso vajeni zvočnih ukazov, seveda ne smete pustiti, da sami tekajo naokrog brez povodca.
1. korak: Trening v stanovanju
Zato ukaz ”pridi” najprej vadite v stanovanju, najbolje v času obroka. Pri tej vaji potrebujete še eno osebo, ki bo psa držala na miru, dokler mu pripravljate hrano. Pes vas mora videti, kako mu pripravljate hrano. Ko zakličete ”pridi”, druga oseba spusti psa. Takoj ko pes pride do vas, ga pohvalite in mu ponudite hrano. Če mislite, da je vaš pes ukaz v povezavi z obrokom dobro razumel, ga lahko skušate poklicati tudi v druge dele stanovanja, čeprav ni čas njegovega obroka. Če pes pride do vas, ga nagradite s priboljškom in mu pokažite, da vas je njegov prihod razveselil. Za dodatno vajo lahko ukaz trenirate tudi na ograjenem vrtu.
2. korak: Trening med sprehodom
Šele ko pes usvoji ukaz ”pridi”, ga lahko med sprehodom spustite s povodca in nadaljujete z vajo. Najbolje je, če naprej izberete osamljeno območje, kjer ni nobenega drugega psa, ki bi lahko preusmeril pozornost vašega. Vajo lahko izvajate tudi zelo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko so parki ponavadi bolj mirni. Psu ukažite ”pridi” šele takrat, ko ste prepričani, da bo ukaz ubogal. Če opazite drugega psa, potem svojega psa čimprej pripnite na povodec. Vajo izvedite šele takrat, ko drugega psa več ne vidite.
Pri ukazu ”pridi” je priporočljivo, če izgovorite tudi ime svojega psa. Izkušnje so pokazale, da lastniki v stresnih situacijah pse običajno kličejo po njihovih imenih.
V gostem prometu, na območjih za pešce, kjer je veliko ljudi, ali pri srečevanju z drugimi psi je koristno, če vaš pes pozna ukaz ”k nogi”. Pri tem ukazu se bo držal bližine vaše noge, ne glede na to, ali hodite počasi ali hitro, naravnost ali desno oz. se ustavite. Tradicionalno pse sprehajamo po levi strani, vendar ga lahko vsekakor sprehajate tudi po desni, če vam tako bolj ustreza. Pomembno je, da vedno izberete eno stran. Vajo pričnete tako, da psu s priboljškom v roki pokažete, kje je prostor, ko mu ukažete ”k nogi”. Takoj ko je na pravem mestu, izgovorite ukaz.
Priboljšek držite v roki in preden odrinete, psu pustite, da ga poliže. Kot dodaten vizualni znak se z isto roko občasno udarite po nogi. Po nekaj metrih psu ukažite ”sedi” in ga nagradite s priboljškom. Vajo otežite tako, da naredite vedno več ovinkov ali spremenite smer. Postopoma mu priboljšek oddaljite od njegovega gobčka. Priboljšek lahko pospravite v torbo oz. žep in še naprej vadite ukaz ”k nogi’. Hodite počasi, nato hitreje, zdaj desno, zdaj levo, malce naprej, malce nazaj, pri tem pa vselej izgovarjajte ukaz ”k nogi” in ne pozabite na vizualne signale. Šele ko pes dobro usvoji vajo, jo lahko ponovite brez povodca. Če se pes od vas oddalji, ko ga odpnete s povodca, ga ne povlecite za ovratnico, temveč ga znova pripnite na ovratnico in ponovite vajo.
Pri ukazu ”ven” mora pes prenehati z določenim vedenjem oz. spustiti določen predmet. Če se vaš pes na primer loti čevlja ali igrače vaših otrok, mu jasno ukažite ”ven” in dajte vedeti, da tega ne želite.
Najprej opravite menjavo
Da se bo odrasel pes odzval na vaš ukaz, ga morate premamiti z drugim predmetom, na primer s priboljškom ali pasjo igračo. Tako rekoč morate opraviti menjavo. Priboljšek mu podržite pred nos in mu ukažite ”ven”. Takoj, ko odpre svoja usta in spusti drugi predmet, mu privoščite priboljšek in ga pohvalite z besedami ali ga pobožajte. Čez nekaj časa več ne boste potrebovali priboljška ali drugega predmeta in mu boste lahko samo z besedami ukazali, naj spusti prvi predmet.
© rodimovpavel / stock.adobe.com
Psi se morajo naučiti, da vas na določenem mestu počakajo, tako sede ko leže. Ne samo pred trgovino, temveč tudi, ko nekdo pozvoni pri vhodnih vratih ali ko pridejo obiski. Zato se mora najprej naučiti ukaza ”sedi” oz. ”prostor. Ko pes usvoji ta dva ukaza in se tiho umakne na stran, potem lahko začnete z vajo ”stoj”.
Tako vadite ukaz ”stoj” med ukazom ”sedi” in ”prostor”
Psu dajte znak (npr. z dlanjo pokažite na tla) in jasno recite ”stoj”. Stopite pred svojega psa in se od njega oddaljite tako daleč, dokler se povodec ne napne. Za trenutek se ustavite in se nato vrnite k psu. Če se pes ni premaknil, ga pohvalite. V koliko ga želite pohvaliti s priboljškom, mu priboljšek ponudite samo v primeru, če vas mirno počaka, dokler se ne vrnete k njemu. Če pa v zadnjem trenutku skoči z mesta, pa ga ne nagradite. V nasprotnem primeru bi priboljšek povezal s ”poskakovanjem” in ne z ukazom ”stoj”. Sprva lahko vadite z daljšim povodcem, kasneje pa brez povodca. Poleg tega pa postopoma podaljšujte čas ”mirovanja”.
Vzgoja psa zahteva veliko časa in tudi discipline. Vzgoja odraslega psa, ki kaže vzorce neželenega vedenja, zahteva veliko mero potrpljenja in vztrajnosti ter tudi doslednosti in natančnosti. Ne obupajte, če vam vzgoja ne bo uspela takoj na začetku. Nekaj časa bo trajalo, preden bo pes doumel to novo vedenje in se naučil, da se splača ubogati vaše ukaze. Redno obiskovanje pasje šole je lahko dobra motivacija. Če imate svojega prvega psa, je lahko pogovor s strokovnjaki in drugimi lastniki psov v veliko pomoč. Vse članke in nasvete, ki jih preberete, pa morate na koncu tudi uresničiti. Pomembno je, da koncept pasje šole odgovarja tako vam kot vašemu psu. Načeloma skupine naj ne bi bile prevelike, da se lahko dreser intenzivno posveti vsakemu posameznemu psu (in lastniku) in mu odgovori na vsa morebitna vprašanja.
Vam in vašemu psu želimo veliko uspeha na skupni poti!
Pes velja za človekovega najboljšega prijatelja. Toda nekateri psi so veliko več kot le zvesti spremljevalci ob naši strani. Prevzamejo pomembne naloge, za katere so bili posebej usposobljeni. Povedali vam bomo, kako so nam delovni psi lahko v pomoč.
Manjši poudarek na stik z mokrim pasjim jezikom. Toda: Zakaj jih naši štirinožni prijatelji uporabljajo? Razkrili vam bomo, zakaj psi tako radi ližejo ljudi.
