© Alexandr / stock.adobe.com
Številne pasme psov so bile prvotno vzrejene za lov, vendar lahko prirojeni lovski nagon v današnjem času hitro postane težava. Kdaj je čas za posredovanje in kako deluje pravilen trening proti lovu pri psih?
Številne pasme psov so bile prvotno vzrejene za lov, vendar lahko prirojeni lovski nagon v današnjem času hitro postane težava. Kdaj je čas za posredovanje in kako deluje pravilen trening proti lovu pri psih?
Ne glede na to ali gre za srno, zajca, ptico ali sosedovo mačko – nekateri psi preprosto lovijo vse kar se premika. Ko psa pograbi lovska mrzlica, je divje mahanje, glasno klicanje, vpitje ali žvižganje pogosto zaman.
Vsakodnevni sprehod z vašim štirinožnim prijateljem lahko tako postane resnično nevaren. Takrat je čas, da začnete s psom izvajati trening proti lovu. Navsezadnje pes s svojim vedenjem ne ogroža le lovljene živali, temveč tudi sebe in druge mimoidoče. Lahko se tudi zgodi, da pes v “lovski vnemi” steče na prometno cesto.
Medtem ko nekateri psi že ob zaznavi vonja divje živali stečejo kot bi jih pičil pajek, potrebujejo drugi vizualni stik z živaljo preden začnejo loviti. Spet tretjim je vseeno za mimoidočega zajca.
Ne glede na to v katero pasjo kategorijo spada vaš štirinožni prijatelj, je dejstvo, da je nagnjenost k lovu genetsko pogojena. Psi so lovski nagon podedovali od svojih prednikov – volkov. Čeprav današnjim udomačenim psom ni več treba loviti za hrano, je lovski nagon v njih še vedno trdno zasidran.
Moč lovskega nagona je odvisna od pasme psa. Obstajajo pasme kot so beagle, nemški kratkodlaki ptičar, jazbečar, weimarski ptičar, terier, baset in številne druge, ki so bile vzrejene posebej za lov.
Specialisti med lovskimi psi, ki so bili izurjeni bodisi za preganjanje, zasledovanje in fiksiranje, bodisi za obkoljevanje divjadi, so nastali s selektivno vzrejo.
Pri drugih pasmah psov pa je bil lovski nagon postopoma opuščen. Zlati prinašalci, bokserji, maltežani in mopsi danes veljajo za družinske pse, ki jih odlikuje predvsem dobro socialno vedenje.
Kako hitro, in če sploh, se bo pri psu sprožil lovski nagon, je torej odvisno od njegove dedne zasnove. Privlačnost lova pa lahko povečajo tudi drugi dejavniki.
Tudi psi, ki še nikoli niso lovili lahko naenkrat stečejo za divjo živaljo in zdi se, da v hipu pozabijo na dobro vedenje.
Usodno: če psi enkrat lovijo, bodo to lovsko vedenje vedno znova izražali. Na sprehodu z več psi je pogosto dovolj, da le en pes v skupini dobi lovsko mrzlico in tako spodbudi vse druge k lovu.
V tem primeru govorimo o prenosu razpoloženja. Na lovski nagon pa lahko vplivajo tudi hormonska nihanja in spremembe v spolnem vedenju psa.
Razlog: hormoni sreče. Med lovom se v pasjem telesu sproščajo endorfini, ki ga spravijo v nekakšno stanje sreče. Za doseganje tega občutka je pogosto dovolj tek za divjadjo.
Psi ne potrebujejo nujno uspeha pri lovu, da bi doživeli to “ekstazo”. Čeprav je nagrada v tem primeru dvakrat večja, je za mnoge pse zaradi sproščanja hormonov že samo preganjanje dovolj zadovoljujoče.
Doživet občutek sreče je tako močan, da psa ne zanima več nič drugega. Njegov lastnik ga lahko graja, kolikor hoče. Znova bo tekel za naslednjim zajcem – samo zato, da bi še enkrat doživel ta občutek.
Najbolje bi torej bilo, da pes nikoli ne bi spoznal lova in s tem tudi občutka sreče- Žal je to lažje reči kot storiti, zato morajo biti lastniki psov pripravljeni na to.
Lovske navade psa seveda ni enostavno preprečiti. Mnogi lastniki nemočno opazujejo, kako se njihov štirinožni prijatelj, ki ga je prevzel lovski nagon, osvobodi in pobegne. Strah pred naslednjim sprehodom se z vsakim izbruhom veča.
Navsezadnje kot lastnik psa niste odgovorni le za svojega štirinožnega prijatelja, temveč tudi za svoje okolje in živalski svet.
Da bi preprečili psu, da postane varnostno tveganje, večina lastnikov psov razumno poseže po povodcu. Toda tudi povodec je kratkotrajna rešitev.
Pravzaprav obstajajo ekstremni lovski psi, ki lovskega nagona ne morejo zatreti niti po protilovskem treningu. Žal morajo ti psi biti vse življenje na povodcu. Pa vendar, večina psov se lahko lovskemu nagonu nauči upreti.
Da bi se pes odpovedal svojemu priljubljenemu “hobiju”, ga morate prepričati, da ima obvladovanje želje po lovu zanj več pozitivnih posledic kot lov. Naučiti se mora, da je vredno ostati pri svojem gospodarju. Ne samo zato, ker ima v žepu nekaj priboljškov, temveč ker lahko skupaj s svojim človekom doživi še več vznemirljivih dogodivščin. Pasjega lovskega nagona ni mogoče popolnoma “izklopiti”, lahko pa ga preusmerimo. V vedenje, ki je sprejemljivo za nas, ljudi.
Strogo gledano trening proti lovu ni treniranje psa, da ne bi lovil. Cilj usposabljanja je, da lovskega psa obvladamo. Za obvladovanje psa in njegovega vedenja, je usposabljanje proti lovu sestavljeno iz različnih vaj. Zaradi različnih pristopov obljubljajo celosten uspeh.
Trening proti lovu lahko razdelimo na naslednjih pet vadbenih enot:
Osnovna poslušnost, pri kateri pes zanesljivo obvlada najpomembnejše ukaze, kot so “sedi”, “prostor”, “dol”, “k nogi” in “ostani”, je nujna za uspešno odvajanje od lova. V najboljšem primeru se pes takšnih osnovnih ukazov nauči že kot mladič .
Brez skrbi: tudi odrasli psi so se sposobni naučiti teh osnovnih ukazov. Seveda obstajajo pasme psov, ki so bolj pripravljene na sodelovanje kot druge. Toda tudi izjemno trmasti štirinožni prijatelji kot so afganistanski hrt, krvosledec ali volčjak, se lahko naučijo ubogati.
Pokažite svojemu psu, da se poslušnost izplača. Vsakič, ko pokaže želeno vedenje, psa pohvalite. Pobožajte ga, govorite mu prijazne besede, dajte mu priboljšek ali priljubljeno pasjo igračo.
Ukaze vadite kjer koli ste: najprej doma, nato na lastnem vrtu in kasneje na skupnih sprehodih. Pomembno je, da vaš pes obvlada osnovne ukaze v vsaki situaciji. S potrpežljivostjo, doslednostjo in pozitivno spodbudo boste ta cilj dosegli.
Zdi se, da v lovski vnemi mnogi psi nenadoma pozabijo na dobro vzgojo. Pobegnejo in ne slišijo še tako glasnih klicev. Da bi to preprečili se mora vaš pes naučiti ubogati vaše ukaze tudi v izjemnih situacijah.
To ni tako enostavno, navsezadnje skušnjav v gozdu ne smete podcenjevati. Vonji, zanimiva sled ali celo vizualni stik z divjadjo ga bodo vedno zapeljali.
Pomembno je, da navkljub vsem motečim dejavnikom in čutnim vtisom ne pozabi na vas kot na svojega “vodjo črede”. Vedno morate biti v središču njegove pozornosti. Ko je vaš pes popolnoma osredotočen na vas, ta tesna vez deluje kot nevidni povodec.
Učinkovit način za krepitev vezi med človekom in psom je nagrajevanje psa za njegovo pozornost. Ali na sprehodu išče očesni stik, pride za vami, ko spremenite smer, ali se obrne in vas pogleda, ko upočasnite? Nagradite svojega psa.
Če opazite, da pes z mislimi ni več pri vas in se ne odzove, ko se nenadoma ustavite, se poskusite skriti za drevo. Pes bo sprva zmeden, nato pa vas bo poiskal. Ko vas bo našel, ga obilno nagradite. Tudi to bo okrepilo vez med vami in vašim psom.
Psa z močnim lovskim nagonom ne boste prepričali samo s priboljški. Samozadovoljstvo, ki ga čuti pri preganjanju, je za to preprosto preveliko. Ključnega pomena je, da se pes nauči, da je delo z vami bolj vznemirljivo kot kateri koli lov.
Potrebe svojega psa obravnavajte resno in poskušajte njegovo željo po preganjanju, kopanju ali teku zadovoljiti na druge načine. Igre prinašanja in iskanja, delo z lutkami in seveda pasji športi kot so agility, canicross ali mantrailing skoraj vsakemu psu pospešijo srčni utrip. Zagotavljajo, da bo vaš pes sproščen tako fizično kot mentalno.
Psi, ki preganjajo iz dolgčasa bodo lov kmalu opustili, ko bodo videli, da jim ponujate dovolj alternativnih dejavnosti. Izogibajte se dolgočasnemu sprehajanju po istih poteh in postanite ustvarjalni. Zakopljite priboljšek ali pasjo igračo, ki jo bo vaš pes lahko izkopal. Igrajte se skrivalnice, dovolite mu, da prinese lutko, ali pa da balansira na drevesnih deblih.
Bodita ekipa in svojemu psu dokažite, da razumete kaj si želi in da mu te potrebe dopuščate. Predvsem psom, ki spadajo med lovske pasme je treba omogočiti, da izživijo svojo lovsko strast.
Številne šole pasjih športov ponujajo ustrezno lovsko šolanje kot npr. mantrailing ali delo z lutko. Tu lahko pes uresničuje svoj lovski nagon na umetnih stezah in v varnem okolju.
© disq / stock.adobe.com
Odvajanje od lova je vedno povezano z nadzorom impulzov. Konec koncev se mora pes naučiti upreti lovskemu nagonu. Ker je to nadzorovano vedenje v nasprotju z njegovo živalsko naravo, najprej seveda povzroča frustracije. Nadzor impulzov zato pomeni tudi, da je pes sposoben prenašati frustracije.
Tako kot vsega ostalega se tudi samokontrole nauči le, če je ta tega vredna. Pes, ki na primer impulzivno skače ob vsakem obiskovalcu, se mora naučiti, da je to napačen način pridobivanja pozornosti. Šele ko se bo ubogljivo usedel ga bo človek opazil in pohvalil.
Podobno velja pri odvajanju od lova. Šele ko pes pokaže, da zna nadzorovati svoje impulze, lahko pričakuje nagrado. Če plena ne bo preganjal, ampak ga bo najprej prijavil in potrpežljivo čakal na ukaz skrbnika, ga bo človek pohvalil in nagradil v skladu z njegovim vedenjem.
Dobra vaja za obvladovanje impulzov je, da z ukazom “prostor” pustite psa, da se najprej uleže in nato vržete lutko. Če skoči ne da bi počakal na vaš naslednji ukaz, ga ignorirajte. Če mu vendarle uspe potrpežljivo počakati in skoči ter poišče lutko šele na vaš ukaz “Išči”, ga lepo nagradite.
Seveda bo ta vaja uspešna le, če bo vaš pes sproščen in miren. Pes, ki vznemirjeno teka sem ter tja in kateri je vidno pod stresom, se bo težko vključil v takšen trening.
V tem primeru je treba psu najprej omogočiti, da se sprosti. Pojdite z njim na tek, igrajte se z njim na vrtu ali mu dovolite, da teče ob vašem kolesu. Šele ko bo pes fizično sproščen in bo njegova potreba po gibanju spet v mejah normale, bo pripravljen za vajo za nadzor impulzov.
Če želite psa med sprehodom po gozdu spustiti s povodca, se morate stoodstotno zanesti na njegov priklic. Če se pes odloča, ali se mu bolj splača poslušati vas ali slediti svojemu lovskemu nagonu, boste običajno izgubili.
Takrat potrebujete nekaj močnejšega od pogosto slišanega “k nogi”. S psom se dogovorite za nekakšen “super priklic”, ki ga uporabite le v nujnih primerih in vašemu psu obljublja nekaj posebno dobrega.
Koristna pripomočka za vadbo takega signala v sili sta pasja piščalka in poseben priboljšek, na primer kos klobase. Najprej vadite priklic s piščalko doma. Nato počasi povečujte zunanje motnje tako, da vajo izvajate na vrtu, na odmaknjenem parkirišču in kasneje na polju ali v gozdu.
Takoj ko se pes na piščalko odzove in pride k vam, ga nagradite s “super priboljškom”. Seveda vaje ne smete ponavljati prepogosto. Lahko se namreč zgodi, da posebna nagrada kmalu ne bo več tako posebna.
Ko ste “super priklic” uspešno izurili, ga uporabite samo v res nujnih primerih. Če bo signal v sili ohranil svoj obetujoč učinek, imate veliko možnosti, da ga boste lahko uporabili tudi za priklic psa, ko bo zaznal plen ali celo ko ga bo že preganjal.
Uspešno odvajanje od lova vsekakor zahteva veliko dela. Noben trener na svetu ne more čez noč izklopiti lovskega nagona. Potrebno je veliko potrpežljivosti, doslednosti in sočutja, da psa prepričate, da opusti priljubljeni lov.
Veliko bo neuspeha. Medtem ko se nekateri psi že po nekaj tednih naučijo upreti lovskemu nagonu, potrebujejo drugi psi za to skoraj celo življenje. Kako hitro odvajanje uspešno navsezadnje ni odvisno le od vas, temveč tudi od psa.
Zlasti za neizkušene lastnike ali za tiste, ki imajo prvič lovskega psa, je lahko koristno, da se udeležijo odvajanja od lova pod strokovnim vodstvom, na primer v pasjih šolah, pasjih športih ali pasemskih klubih.
Ne glede na to za katero pot se boste s svojim psom odločili: Ne obupajte! Vedno imejte v mislih, za kaj psa vzgajate: za sproščene sprehode brez povodca in za vseživljenjsko vez med vami in vašim psom!
Odkrijte naš izbor pasjih športov in pripomočkov za šolanje psov!
Pes velja za človekovega najboljšega prijatelja. Toda nekateri psi so veliko več kot le zvesti spremljevalci ob naši strani. Prevzamejo pomembne naloge, za katere so bili posebej usposobljeni. Povedali vam bomo, kako so nam delovni psi lahko v pomoč.
Manjši poudarek na stik z mokrim pasjim jezikom. Toda: Zakaj jih naši štirinožni prijatelji uporabljajo? Razkrili vam bomo, zakaj psi tako radi ližejo ljudi.
