© bernardbodo / stock.adobe.com
Skoraj noben pes noče ostati sam doma. Toda pomembno je, da ga naučimo, kako se lahko tudi brez naše prisotnosti zaposli.
Psi so krdelne živali, zato samostojno bivanje ne sovpada z njihovo naravo. Toda brez skrbi: Psi se lahko naučijo ostati sami. Kako in kdaj poteka učenje, da ostane pes sam doma, pa si preberite spodaj.
Ne glede na to, ali se odpravimo po nakupih, gremo k zdravniku ali prijatelju, ki je alergičen na pse: Obstajajo situacije, v katerih psa preprosto ne moremo vzeti s seboj, pa čeprav je vrhunsko vzgojen. Zato je pomembno, da ga naučimo kako ostati sam doma.
Psi izvirajo iz roda volkov in volkovi so krdelne živali. Volkovi med seboj sodelujejo tako pri lovu kot pri vzgoji mladičkov. Noben član krdela ni nikoli sam. Za sabo pustijo samo bolne in šibke člane, ki ne morejo več služiti krdelu.
Ta nagon je še vedno precej globoko zasidran v naših psih. Zato nas ne preseneča, da psi ne marajo ostati sami doma.
Intenzivnost strahu pred samostojnim bivanjem pa je pri vsakem psu različna. Prav tako ne moremo podati enostavnega odgovora na to, od koder izvira njegov strah. Tako kot ljudje je tudi vsak pes poseben in samosvoj, ima svoje lastne izkušnje in značaj.
Kljub temu pa lahko strah pred samostojnim bivanjem povežemo z dvema glavnima vzrokoma:
Pse, ki trpijo zaradi strahu pred ločitvijo, je dejansko strah ostati sam doma. Brez lastnika se počutijo brezupne in zapuščene.
Psi s strahom pred izgubo nadzora pa se bojijo, da njihov lastnik ne bo kos opravilu brez njihove pomoči. Prepričani so, da morajo lastnika zaščititi in paziti nanj. Če ostane takšen pes sam doma, si bo glavo belil s skrbmi ali pa postal celo jezen.
Spodaj opisani trening psa je pomemben predvsem zato, da psa odvadimo straha pred ločitvijo. Če pa vaš pes trpi zaradi izgube nadzora, vam priporočamo drugačen pristop. V tem primeru se mora pes najprej naučiti, da imate v njegovem krdelu vi glavno besedo.
Ponavadi boste tu potrebovali strokovno pomoč. Profesionalni dreserji psov ali pasji psihologi vam lahko pomagajo prepoznati in odpraviti vzroke za izgubo nadzora.
Tako kot so različni vzroki za strah pred samostojnim bivanjem so različni tudi strahovi sami.
Medtem ko nekateri psi glasno lajajo ali cvilijo, tekajo od okna do vrat in uničujejo pohištvo, pa so drugi povsem mirni. Povlečejo se vase, nočejo jesti, ne spijo in kvečjemu tiho cvilijo.
Pri premagovanju te težave je pomembno, da poznamo telesno govorico in zvoke svojega psa. Nekateri strokovnjaki priporočajo uporabo kamere za hišne ljubljenčke, preko katere lahko svojega psa spremljamo, ko ga pustimo samega doma. Iz posnetka bomo morda lahko razbrali, kje tiči strah pred samostojnim bivanjem in kako globoko je v psu zasidran.
© Chalabala / stock.adobe.com
Psi, ki trpijo zaradi strahu pred ločitvijo, so pod velikim stresom. Psa preprosto ne moremo več pustiti samega doma, kar pa je v današnjem času skorajda nemogoče. Naj vsakič, ko na hitro skočimo v trgovino, pokličemo pasjo varuško? To ni ravno praktično.
Za harmonično sobivanje psa in človeka je zato pomembno, da pes razume, da ne more povsod s svojim lastnikom. Bolj mirno kot vaš pes doživlja vašo odsotnost, bolj sproščeno lahko vi opravljate svoja opravila.
Ne glede na to, kako sproščen in miren je vaš pes, ga ne morete pustiti samega od jutra do večera. Psi za dobro počutje potrebujejo tudi družbeni stik.
Žal pa iz tega ne moremo razbrati, kako dolgo ga lahko pustimo samega. Psi so edinstveni posamezniki, zato ne moremo podati enostavnega odgovora na to, kako dolgo lahko ostane pes sam doma.
Medtem ko nekateri psi pričnejo lajati že takrat, ko lastnik samo pograbi avtomobilske ključe, pa drugi postanejo nervozni šele čez nekaj ur samostojnega bivanja. Po štirih do petih urah pa ima vsak pes dovolj. Če ne drugega, mora pes takrat ven opravit svojo potrebo.
Ne glede na to, kako miren je vaš pes, pa velja naslednje: psa naj ne bi pustili samega več ur vsak dan. Zelo bojazljivi in občutljivi psi lahko celo zbolijo ali padejo v depresijo, če jih pogosteje pustimo same doma. V tem primeru vam lahko pomaga varuška za pse ali Dogsharing.
To pomeni, da psa ne sme zajeti žalost vsakič, ko vas ni doma. Tudi ljudje, ki delajo od doma, imajo včasih kakšne sestanke ali opravila, kamor ne morejo pripeljati svojega psa. Pomembno je, da pes ta samostojni čas preživlja brez stresa.
© Emilia007 / stock.adobe.com
Čim bolj zgodaj, tem bolje: Pomembno je, da s treningom pričnemo čim prej. Če pes že kot mladiček spozna, da je povsem normalno včasih ostati sam doma, bo tudi kot odrasel pes lažje prenašal ta čas samote.
Dobra novica je, Tudi odrasli psi se lahko naučijo ostati sami. Slaba novica pa je, da takšen trening traja občutno dlje. Toda vaša potrpežljivost vas bo nagradila, pes pa vam bo v starosti tudi hvaležen, da ste se mu pomagali znebiti stresa.
Psa boste najhitreje nekaj naučili, ko bo fizično in duševno sproščen. Če psa ne izzivate in mu pustite, da se dolgočasi, se mu ne bo dalo učiti novih stvari, trening pa ga ne bo zanimal.
Preden začnete z naslednjimi vajami, poskrbite, da se bo pes dobro sprostil. Najbolje je, da se pred treningom z njim veliko ukvarjate, ga zaposlite in se z njim igrate. Pojdite na sprehod, igrajte se igre iskanja in prinašanja ter poskrbite, da se pes dodobra izmuči.
Ima vaš pes kakšno priljubljeno mesto v vašem stanovanju? Zelo dobro. Po dolgem sprehodu ga poležite na njegovo najljubšo odejo ali v njegovo posteljo in mu ponudite umirjeno zaposlitev kot na primer žvečilne kosti ali pasjo igračo, s katero se rad zabava.
Preden zares zapustite hišo, trening psa začnite v stanovanju. Če je pes zaposlen z žvečilno kostjo, pasjo igračo ali deluje sproščeno, za nekaj časa mirno zapustite sobo. Zaprite vrata in se odpravite v drugo sobo ter se vrnite šele čez nekaj minut.
V najboljšem primeru pes sploh ne bo opazil vaše odsotnosti. Po več ponovitvah lahko pričnete podaljševati čas vaše odsotnosti, vendar ne neprekinjeno. Pojdite strah za 10 minut, nato samo za 5 in nato za 15 minut. Tako se bo pes navadil, da vaša odsotnost traja različno dolgo in da mu po določenem času ni treba postati nemiren.
Pomembno je, da se v sobo vrnete šele takrat, ko se pes znova umiri. Če se vrnete v trenutku, ko glasno zalaja, bo spoznal, da vas lahko vedno prikliče nazaj, ko glasno zalaja.
Nasvet: Ali vaš pes ne ostane miren niti za sekundo? Potem vam pomaga samo to, da se vrnete v sobo. Namesto da bi psa takrat pomirili z nežnimi besedami, kretnjami ali božanjem, se sploh ne zmenite zanj in mu pozornost posvetite šele takrat, ko se umiri.
Za uspeh treninga je odločilno tudi to, da naj bo vaš odhod nekaj povsem navadnega. Psa pred odhodom ne božajte in se od njega ne poslovite, saj je to popolnoma kontraproduktivno. Psi so pametni in bodo takoj opazili, da je nekaj narobe. Hkrati pa se lahko vaša nervoza prenese na vašega psa.
Tudi po vrnitvi v sobo ne božajte psa in ga ne pozdravljajte. Tudi, če postane težko: Psu ne posvečajte veliko pozornosti in ostanite mirni. To je najboljši način, da mu pokažete, da ni nič narobe, ko ostane sam.
Ljudje pred odhodom iz stanovanja pogosto izvedemo isto rutino. Obujemo si čevlje, si nadenemo jakno, pograbimo telefon in torbico ter ključe. Za pse, ki trpijo zaradi strahu pred ločitvijo, tovrstna dejanja postanejo ključna spodbuda. Cviliti začnejo še preden zapustite stanovanje.
Čim bolj boste spremenili način odhoda, težje se bo pes navadil na vašo rutino pred odhodom. Ko se pes nauči ostati sam doma, se lahko seveda vrnete k ustaljeni rutini.
Do takrat pa bodite fleksibilni. Ven se odpravite v trenirki in supergah, v obleki, v nogavicah in modnih čevljih ali pa samo s torbico in ključi.
Ali lahko psa pustite samega v sobi in zaprete vrata za seboj, ne da bi postal živčen? Super! Zdaj lahko prvič zapustite hišo.
Tako kot pri treningu v stanovanju tega ne storite, če vas zares ne čaka kakšno opravilo. Namesto tega pojdite raje do nabiralnika, v garažo ali pa zalijte rože na dvorišču.
Upoštevajte naslednje: Vaš odhod in prihod naj ne bo nič posebnega, hkrati pa počasi podaljšujte čas vaše odsotnosti, pri tem pa pazite, da ne postanete preveč predvidljivi.
Glede na starost vašega psa in kako močno ga je strah samostojnega bivanja lahko računate, da bo trening psa trajal nekaj tednov.
Včasih se prvi napredek vidi že po dveh tednih, včasih pa traja tudi od šest do osem tednov, preden opazimo prvi uspeh. Na splošno velja naslednje: Mlajši psi se hitreje učijo od odraslih, toda to ne pomeni, da se odrasli psi nočejo naučiti nekaj novega!
Če po dveh do treh mesecih kljub rednemu treningu še vedno ne opazite napredka, je koristno poiskati pomoč pri strokovnjaku. Veterinarji, živalski psihologi in dreserji psov so bogat vir informacij. Morda se za strahom pred samostojnim bivanjem skriva veliko več kot si mislite. Včasih lahko travmatične izkušnje iz preteklosti vplivajo na razvoj strahu pred ločitvijo, ki pa ga lahko odpravite smo s strokovno pomočjo.
S pravilnim treningom in veliko potrpežljivosti se lahko vsak pes nauči ostati sam doma, ne glede na starost. Ne obupajte in vadite počasi ter dosledno. Tudi če pes sprva zelo težko ostane sam doma.
Seveda s treningom ne pretiravajte in se ne osredotočite preveč na prehiter uspeh. Če opazite, da ste psa preobremenili, je bolje, da se vrnete za dva koraka nazaj in ju ponovite. Z nekaj potrpljenja boste videli, da se bo splačalo!
Pes velja za človekovega najboljšega prijatelja. Toda nekateri psi so veliko več kot le zvesti spremljevalci ob naši strani. Prevzamejo pomembne naloge, za katere so bili posebej usposobljeni. Povedali vam bomo, kako so nam delovni psi lahko v pomoč.
Manjši poudarek na stik z mokrim pasjim jezikom. Toda: Zakaj jih naši štirinožni prijatelji uporabljajo? Razkrili vam bomo, zakaj psi tako radi ližejo ljudi.
