© manushot / stock.adobe.com
Mladički morajo vselej dobiti dovolj hrane, da ne bi razvili nevoščljivosti glede hrane.
Nekateri štirinožni prijatelji agresivno renčijo ali celo napadejo, ko se bojijo, da jim nekdo ogroža hrano. Zakaj je pes nevoščljiv glede hrane? In kaj lahko pri tem pomaga?
Hranjenje štirinožnega prijatelja ni vedno sproščena zadeva. Nekatere živali se bojijo, da jim bo obrok odvzet. Zato lahko pohlepno požirajo koščke hrane ali pa med prehranjevanjem živčno opazujejo okolico.
Kadar psi ob tem renčijo, kažejo zobe ali se celo pripravljajo na napad, to vedenje običajno imenujemo nevoščljivost glede hrane. Vendar pa slednje ni znanstveno pravilen termin, temveč le vsakodnevna formulacija.
Z vedenjskega vidika nevoščljivost glede hrane pri psih ni nujno primerljiva z občutkom zavisti pri ljudeh. Namesto tega gre za obrambo vira, ki je za psa pomemben. Navsezadnje mora vaš štirinožni prijatelj za preživetje pojesti dovolj hrane.
Strokovnjaki zato v tem kontekstu raje govorijo o agresivnosti, povezani s hrano. To vedenje se lahko kaže do drugih psov, ostalih hišnih živali, kot so mačke, in celo do ljudi.
© Tanakon photo / stock.adobe.com
Še posebej pri mladičkih je nevoščljivost glede hrane razmeroma pogosta. Pasji mladički, rojeni v velikem leglu, se že zgodaj naučijo, da morajo s svojimi sorojenci tekmovati za materine seske.
Vedenje je torej vsaj delno prirojeno in v določenem obsegu tudi normalno. Namen je zagotoviti preživetje živali.
Vendar pa lahko napake pri vzgoji in hranjenju privedejo do tega, da se nevoščljivost glede hrane neugodno okrepi. Nekateri štirinožni prijatelji svojo dragoceno hrano branijo tako agresivno, da predstavljajo nevarnost za druge pse ali majhne otroke.
Zato je pomembno, da agresivnost povezano s hrano pravočasno obvladamo s ciljno usmerjenim treningom.
Nevoščljivost glede hrane lahko opazimo predvsem pri slabo socializiranih psih in psih iz zavetišč. Če so na primer ulični psi v preteklosti že imeli izkušnjo s pomanjkanjem hrane, lahko razvijejo ta nezaželen vzorec vedenja.
Kot smo že omenili, nevoščljivost glede hrane pri mladičih ni nič nenavadnega. Odgovorni vzreditelji zato poskrbijo, da lahko vsak mladiček spije dovolj mleka.
Pri hranjenju je potrebno zagotoviti zadostno število posodic, da se lahko vsak mladiček nasiti.
Če se to ne zgodi, obstaja nevarnost, da bodo morali psi tekmovati za svojo hrano. To lahko privede do tega, da bodo živali razvile nevoščljivost glede hrane in bodo tudi v odrasli dobi svoje obroke branile pred drugimi.
Za nevoščljivost glede hrane pa ni vedno kriv vzreditelj ali težko življenje na ulici. Tudi odstranitev še polne posode za hrano lahko povzroči, da pes postane nevoščljiv glede hrane. Štirinožni prijatelj se namreč s tem nauči, da ne dobi dovolj hrane.
Če je žival med prehranjevanjem večkrat zmotena, na primer zato, ker so v bližini otroci ali druge živali, lahko to prav tako okrepi pasjo nevoščljivost glede hrane.
Nevoščljivost glede hrane pri psih je oblika tekmovalnega vedenja. Strokovnjaki govorijo o lastniški agresivnosti, pri kateri žival brani svojo hrano ali priboljške pred drugimi.
To se lahko sprva kaže v obliki tipičnih znakov pomiritve, kot sta zehanje ali oblizovanje. Na ta način poskuša pes od svoje posode odgnati morebitne tekmece.
Če to vedenje ne odvrne (domnevnih) tekmecev, začne pes groziti. Živali, ki so nevoščljive glede hrane, lahko renčijo, zagrabijo ali celo ugriznejo.
Mimogrede, psi se na ta način ne borijo le za svojo hrano. Tako lahko branijo tudi igračo, pasjo košaro ali pa ljubljenega dvonožnega prijatelja.
Včasih je veljalo, da je namen s hrano povezane agresije pri psih utrditi položaj živali v tropu. Vendar pa teorija dominantnosti velja za zastarelo. Vedenjske biološke študije na volkovih in divjih hišnih psih so pokazale, da se konflikti pri hranjenju pojavljajo ne glede na položaj.
Raziskovalci so opazili, da tudi manj dominantne živali ščitijo svoj obrok pred drugimi. Vzgojni nasvet, da morate psu med prehranjevanjem odvzeti posodo za hrano, da bi pokazali svojo prevlado, je torej nepravilen.
Dejansko je odvzem hrane lahko usoden. Odnos zaupanja med človekom in živaljo se s tem močno poruši in dodatno okrepi nevoščljivost psa glede hrane.
Da bi psa odvadili nevoščljivosti glede hrane, sta potrebni potrpežljivost in doslednost. Lastniki svojega psa pri tem ne smejo nikoli kaznovati, saj bi s tem le poslabšali težavo.
Namesto tega je potrebno okrepiti vez med lastnikom in psom. To lahko dosežete na primer s
Korak za korakom se štirinožni prijatelj uči, da se lahko kadarkoli zanese na svojega vodjo tropa.
Tako bo na neki točki razumel, da je »njegov« človek odgovoren tudi za razdelitev hrane – in da mu bo vedno zagotovil dovolj.
Pomembno je, da se lahko pes nahrani v miru. Družinski člani ali drugi hišni ljubljenčki ga med prehranjevanjem ne smejo motiti.
Če dva ali več psov sobiva pod isto streho, jih je treba hraniti ločeno, da se prepreči agresivnost pri hranjenju. Če morata, ali bi morala jesti drug ob drugem, potrebuje vsaka žival svojo skledo – pri čemer je skleda pasjega prijatelja seveda tabu.
Stalno mesto in strogo določen čas za hranjenje dajeta psu občutek varnosti. Takšna rutina pomaga psu zmanjšati nevoščljivost glede hrane. Hranjenje z mize je zato prepovedano. Kljub beračenju in milemu pogledu morajo lastniki psov ostati močni.
Doslednost je namreč eden odločilnih dejavnikov pri preprečevanju nevoščljivosti glede hrane pri psih. Le tako lahko zagotovimo sproščeno prehranjevanje – tako za ljudi kot za živali.
© Christian Müller / stock.adobe.com
Nevoščljivost glede hrane lahko pri psih doseže nevarne razsežnosti. Psi, ki agresivno branijo svojo posodo, predstavljajo tveganje za vse družinske člane. Zato se morajo živali čim prej naučiti, da je »njihov« človek vedno tu zanje in da vselej zagotovi dovolj hrane.
Če je štirinožni prijatelj že razvil agresivnost povezano s hrano, jo je treba odpraviti z ustreznimi ukrepi, kot sta redni čas hranjenja in mirno okolje med hranjenjem. Če tega ne zmorete sami, naj vas ne bo strah poiskati nasvet pri pasjem trenerju.
Viri:
"A life without a pug is possible, but pointless," Loriot once said. I would unreservedly agree and add: "A life without horse, cat and rabbit as well!" My heart beats for all animals big and small and I have the great fortune to be able to write about my passion as a freelance author. With my articles I would like to raise awareness for animal welfare and give useful tips to animal lovers.
Pes velja za človekovega najboljšega prijatelja. Toda nekateri psi so veliko več kot le zvesti spremljevalci ob naši strani. Prevzamejo pomembne naloge, za katere so bili posebej usposobljeni. Povedali vam bomo, kako so nam delovni psi lahko v pomoč.
Manjši poudarek na stik z mokrim pasjim jezikom. Toda: Zakaj jih naši štirinožni prijatelji uporabljajo? Razkrili vam bomo, zakaj psi tako radi ližejo ljudi.
