© pololia / stock.adobe.com
Hibridne pasme psov so v zadnjem času postale pravi trend. V članku vam bomo odgovorili na najpomembnejša vprašanja o hibridnih pasmah psov.
Hibridni pes je potomec dveh čistokrvnih psov različnih pasem. Zaradi čistokrvnih staršev niso običajni mešančki. Kljub temu pa so strogo gledano še vedno mešančki. Odvisno od tega, ali je bil cilj parjenja združiti nekatere značilnosti starševski psov, potem potomce smatramo kot hibridne ali oblikovalce pse.
Hibridni psi so že nekaj let pravi trend. Pionir med hibridnimi psi je bil labradoodle, mešanček labradorca in pudlja. Združeval naj bi pozitivne lastnosti obeh starševskih pasem in postal pes, na katerega ne bi bili alergični. Wally Conron, ”izumitelj” labradoodla, danes obžaluje namerno križanje teh dveh pasem in pravi, da je ustvaril Frankensteinovo pošast. Za mnoge je ta pasma predstavljala vir dobička. To pa lahko škoduje naravi in zdravju hibridnih psov.
Vsak oblikovalski pes je hibridni pes. Vendar vsak hibridni pes ni oblikovalski pes. Hibridni pes lahko nastane naključno. To se na primer lahko zgodi takrat, kadar čistokrvna samica pobegne od doma in se spari s sosedovim samcem. Če je samica maltežanka, samec pa jazbečar, potem bo njun potomec združeval lastnosti obeh pasem.
Oblikovalski psi so vzrejeni načrtno. Toda pazite! Če bi sosedi devet tednov pozneje trdili, da so njihovega jazbečarja Kokija načrtno sparili z maltežanko Marjanco, bi njune potomce smatrali za oblikovalske pse.
Prva generacija hibridne pasme psov je lahko bolj zdrava od pasemskih psov. To je povezano z učinkom heteroze. Pride do izboljšanja zdravja, ko se med seboj povežejo popolnoma tuji geni.
Vendar je to le del resnice. Vzrejni preizkusi za hibridne pse obstajajo v zelo omejenem obsegu. Za vzrejo tovrstnih psov ne potrebujete odobrenega potrdila (vzrejne licence), zaradi česar pa nekateri rejci pse vzrejajo kar izven združenja. Tako lahko čistokrvne pasme z zdravstvenimi težavami vstopijo v hibridno vzrejo psov. Njihovi potomci lahko podedujejo zdravstvena obolenja svojih staršev.
Prav tako lahko pride do zdravstvenih težav, ki nastanejo zaradi mešanja dveh pasem. Ena takih težav so težave s kožo in dlako pri labradoodlu, saj ta pasma združuje dve različni vrsti dlake, ki pa se med seboj včasih ne skladata. Nastopijo lahko tudi težave z zobmi, ko se majhna usta pudlja srečajo z velikim gobcem zlatega prinašalca.
Tako kot vedno moramo biti pozorni na vrsti primerno vzrejo. Mladička morate obiskati na domu, kjer spoznate tudi starševske živali. Uglednega rejca bo tudi zanimalo, komu bo svojega psa prodal. Zato vam bo postavil nekaj vprašanj. Pozanimajte se o vrsti značilnih bolezni starševskih psov in rejca vprašajte, kako skrbeti za njihovo zdravje. Če noče sodelovati, raje ne kupite mladička.
Mladič mora biti star vsaj devet tednov, preden ga lahko odpeljete domov. V tem času je bil večkrat razgliščen, cepljen in ima EU potni list. Ne sprejmite previsoke cene. ”Rejci hibridnih psov”, ki ne poznajo genetike ali pasemskih standardov, pogosto ponujajo mladičke, ki stanejo več kot rodovniški psi od uglednega rejca. Pse vidijo samo kot zlato jamo. Poleg tega pa se požvižgajo na zdravje psov, njihov tip in značaj.
Žal samo z dobršno mero sreče. Najboljše lastnosti posameznega psa najdemo samo pri rejcih posamezne pasme. Da nekaj razjasnimo: Če lahko potomci od staršev podedujejo samo najboljše, potem lahko podedujejo tudi slabe oz. neželene lastnosti.
Pri križanju pudlja z nemškim ovčarjem nikoli ne bomo vedeli, kakšnega psa bomo dobili: Pes z dolgo ali kodrasto dlako, bolj izražene lastnosti nemškega ovčarja ali morda pudlja – vse je možno. Če med seboj parimo hibridne pse, pa je presenečenje še toliko večje. Potomci lahko namreč izgledajo kot pravi pudlji. Zato z parjenjem generacij F2 ne bomo dobili le najboljše lastnosti iz obeh rodovniških pasem.
Iz hibridne pasme psov lahko skozi čas nastane tudi povsem nova pasma. Takšen je tudi cilj avstralskega labradoodla. V tem primeru ne gre več za hibridno pasmo psov. Vključene so tudi druge pasme: Rejci križajo irskega vodnega španjela s koker španjelom, da bi dobili poseben tip psa. Drugi primer je kromforlander, ki je hibrid iz pasem vendejskega ostrodlakega baseta in foksterierja. Pri tej pasmi je verjetnost parjenja znotraj družine zelo visoka, saj obstaja le nekaj psov te pasme.
© elaisacaroline / stock.adobe.com
Na splošne ne. Številne ljubitelje psov zanima, ali hibridne pasme psov za seboj puščajo dlako ali ne. Tudi pri križanju s pudljem tega ni mogoče predvideti. Številni ”doodle”-psi za seboj puščajo dlako, ker so kožuh podedovali od starša, ki izgublja dlako. Bolj kot je dlaka kodrasta, manj dlake izpade. Hibridni pes lahko nastane iz dveh psov z ravno dlako, kot sta nemški ovčar in špic.
Če iščete psa, ki ne izgublja dlake, ne pozabite na naslednje: Nega dlake pri tovrstnih psih je dokaj zahtevna. Pudlja morate namreč tudi redno striči. Druga stvar pa je: Tudi taki psi lahko sprožijo alergije.
Obstaja več kot 350 pasem psov, med katerimi se zagotovo najde nekaj za vsakega lastnika. Glede na to, da so zavetišča povsem polna, se raje najprej vprašajmo, ali je smiselno na svet prinesti nove mešančke.
Ko se odločite za pasemskega psa: Kaj pravite na pudlja? Pudlji so pametni psi, ki jih ni težko vzgajati, če ste dovolj dosledni. V nasprotju s številnimi hibridnimi pasmami pudljev za seboj puščajo zelo malo dlake, poznamo pa štiri različne velikosti, od malih do kraljevih pudljev. Pudlji že stoletja veljajo za samostojno pasmo, zato boste hitro našli uglednega rejca. Če pa želite kakšnega preprostejšega mešančka, pa lahko obiščete zavetišče za živali. Tam boste našli številne pse, ki komaj čakajo na nov dom.
Pes velja za človekovega najboljšega prijatelja. Toda nekateri psi so veliko več kot le zvesti spremljevalci ob naši strani. Prevzamejo pomembne naloge, za katere so bili posebej usposobljeni. Povedali vam bomo, kako so nam delovni psi lahko v pomoč.
Manjši poudarek na stik z mokrim pasjim jezikom. Toda: Zakaj jih naši štirinožni prijatelji uporabljajo? Razkrili vam bomo, zakaj psi tako radi ližejo ljudi.
