© Mary Swift / stock.adobe.com
Nekdanji lovec na podgane je danes priljubljeni hišni pes.
Majhni Yorkshirski terier z dolgo in fino dlako ter srčkanim videzom ni prav nič nedolžen. Kot nekdanji lovec podgan iz Yorkshirea na severu Anglije je zelo samozavesten, zato ga tudi njegovi lastniki jemljejo kot resnega hišnega psa in spremljevalca.
Pazite, da vas ne prevzamejo njegove značilne srčkane poteze na obrazu! Ta majhni Britanec je vse prej kot umirjen in simpatičen kužek! Za njegovo lepo zunanjostjo se skriva prava borbenost. Je zelo pogumen, samozavesten in strasten ter se ne ustraši soočenja z velikimi psi.
Pri srečanju z drugimi psi, Yorkshirski terier pogosto pozabi, da je manjši od drugih psov in tako preceni svoje zmožnosti. Zelo rad ovira velike doge in nemške ovčarje ter na njih laja, kot da bi on bil glavni.
Toda kot se za pravega terierja spodobi, bo na se pretege varoval svojo hišo in lastnika – tudi če tvega, da bo izgubil. Če ga želite imeti kot družinskega psa, mu že v mladosti pokažite, da pretirana dominanca ni v redu.
Na srečo je inteligenten in pozoren Yorkshirski terier tudi zelo radoveden in željan učenja. Običajno z veseljem sledi zanimivim vajam za poslušnost in uživa v vznemirljivih treningih.
In četudi včasih na skrivaj sanja, da bi sam prevzel prevlado, se je povsem pripravljen podrediti suverenemu in doslednemu lastniku. Če ga boste jemali resno in vzgajali kot ”pravega psa”, boste dobili zvestega in samozavestnega spremljevalca, ki bo s svojo družino nadvse užival.
Čeprav je zelo samozavesten, se dobro prilagaja družinskemu vsakdanu. Ker je zelo majhen, lahko gre z vami kamorkoli, hkrati pa tudi zahteven, kar se tiče sprehodov in obiska stranišča.
Toda kot nekdanjega lovskega psa, ki se je po ulicah industrijskih mest severne Anglije potikal za podganami in mišmi, mu morate omogočiti zadostno gibanje. Poleg vsakodnevnih sprehodov se bo zelo veselil pasjih športov, kot sta agility in flyball, užival pa bo tudi v igrah lova in iskanja. Če mu boste peljali še na sprehod v gozd, kjer bo lahko po mili volji skakal v podrasti, vam bo hvaležen za vedno.
Yorkshirski terier je eden najmanjših rodovniških psov na svetu, saj je velike le od 18 do 23 cm in po standardu tehta pičlih 3,2 kg.
Njegovo majhno in kompaktno telo pokriva dolga, gladka ter fina dlaka, ki skoraj v celoti prekriva njegove ravne tace. Čeprav nekaterim psom dlaka seže vse do tal, pa ga nikoli ne sme ovirati pri gibanju.
Standard dovoljuje samo eno barvno kombinacijo: Bogata, zlato-rumena barva na glavi in prsih z jekleno modrim plaščem, ki sega od oči do repa. Rumena dlaka mora biti pri korenu temnejša, pri konici pa svetlejša. Vse druge barve so po standardu napačne.
© everydoghasastory / stock.adobe.com
Zgodovina tega malega rodovniškega psa je tesno povezana z industrializacijo Anglije. Z delavci so v mesto prišli tudi psi, med njimi tudi že izumrla Clydesdaleski pes in Skye terier, ki sta skupaj z Maltežanom in angleškim toy terierjem postala prednika Yorkshirskega terierja. Da bi ustavili epidemijo podgan na onesnaženih ulicah, so delavci v severno-angleškem okrožju Yorkshire, po katerem je pes dobil svoje ime, v 19. stoletju začeli vzrejati tega pogumnega in pritlikavega terierja.
Po prvotnem ”uradnem” lovu na mestne podgane so psa nato začeli uporabljati za nezakonit lov na zajce in v krvavem ”Rat-baitingu”. To je nekoč bila igra, kjer so gledalci stavili koliko podgan bo pes ubil v določenem času.
Ko se je konec 19. stoletja epidemija podgan umirila, se je istočasno začela strokovna vzreja teh rodovniških psov. Standardizacija rodovniških psov je bila začetek pasjih razstav, v katerih so najlepše in “najčistejše” rodovniške pse podelili neodvisni plemenski sodniki.
Tudi delavci iz revnih mestnih četrti so kmalu spoznali, da lahko imajo korist od vzreje teh majhnih terierjev. Da bi pes lahko postal priljubljen tudi v plemenitih krogih, so mu z načrtnim parjenjem zmanjšali telesno velikost in dolžino svilnate dlake.
Da bi to dosegli, so psa križali z različnimi pasmami. Uspelo jim je! Leta 1886 je bil yorkshire terier uradno priznan kot neodvisna pasma in kmalu postal eden najbolj priljubljenih majhnih psov v Veliki Britaniji.
Rejca lahko dandanes najdete povsod po svetu – od Severne Amerike do Evrope in Rusije. Žal je med njimi tudi nekaj dvomljivih ponudnikov, ki s poceni ponudbami na internetu ali v časopisnih oglasih želijo le na hitro zaslužiti. Ker tovrstni rejci ponavadi ne testirajo mladičkov in ne morejo dokazati, da so psi opravili priporočene zdravstvene preglede, so takšni psi pogosto bolni ali vedenjsko moteni.
Zato se raje izogibajte tovrstnim dvomljivim ponudbam – le na ta način se boste izognili grdim presenečenjem, hkrati pa ne boste podpirali tovrstnih rejcev.
Če ste se z družino vseeno odločili za Yorkshirskega terierja, potem poiščite uglednega rejca, ki je morda v vaši bližini.
Obrnite se na lokalna pasja združenja, ki vam lahko morda posredujejo naslov uglednega rejca. Ugledni rejci so ponavadi člani uradnega združenja psov, zato se morajo držati določenih pasemskih standardov in zahtev združenja, pri katerih so zdravstveni pregledi ključnega pomena.
Obrnite se na možnega rejca in se dogovorite za osebno srečanje, da ga spoznate. Pri prvem srečanju si ne boste izbrali psa, temveč boste podrobneje spoznali rejca.
© Kate / stock.adobe.com
Pri uglednem rejcu sta zdravje in vitalnost živali najpomembnejša. Ker so se rejci zelo osredotočali na videz psa, predvsem na najmanjšo možno težo in najdaljši možen svilnat kožuh, je to skozi čas privedlo do številnih zdravstvenih zapletov. Yorkshirski terierji so še vedno nagnjeni k naslednjim tipičnim boleznim:
Najboljši pogoji za dolgo življenje Yorkshirskega terierja so gensko zdravi starši, vrsti primerna vzreja in uravnotežena prehrana.
Tako kot pri ljudeh lahko prava izbira hrane znatno poveča počutje vašega psa. Katera vrsta hrane je pravilna zanj? To vprašanje je odvisno od različnih dejavnikov, saj so prehranske potrebe vašega psa odvisne os njegove starosti, velikosti, teže in stopnje telesne aktivnosti.
Na začetku je vedno priporočljivo, da svojemu psu ponudimo hrano za mladičke. V večini primerov vam bo rejec zagotovil hrano za prvih nekaj tednov.
Yorkshirski terier popolnoma odraste v 12 mesecih in ponavadi potrebuje le en obrok na dan. Če tehta približno 3 kg in je njegova stopnja aktivnosti normalna, potem na dan potrebuje 100 gramov mesa, ki ga lahko obogatite s kosmiči, zelenjavo, kuhanim rižem ali testeninami. Če želite hrano svojega psa pripravljati sami, uporabite pusto ali rahlo zorjeno meso dobre kakovosti.
Poleg tega obstaja tudi hrana, ki je posebej prilagojena prehranski potrebam te pasme. Visoka vsebnost biotina in omega-3 maščobnih kislin (EPA in DHA) podpira pregradno funkcijo kože in hkrati prispeva k zdravi koži ter dlaki. Obenem pa vrsti primerna hrana pomaga živali vzdrževati idealno težo, ki se pri yorkshirskem terierju giblje okrog 3 kg.
Odkrijte našo ponudbo hrane za Yorkshirskega terierja!
Dolga, svilnata dlaka Yorkshirskega terierja se zvija na prav poseben način, zato takoj vemo, kaj nas čaka: Skrb za tega lepega rodovniškega psa zahteva veliko časa in znanja. Ne skrbite! Z malo vaje boste kmalu uživali v vsakodnevnem negovalnem običaju.
Že kot mladička morate svojega psa navajati na krtačenje, kopanje, čiščenje zob, striženje dlake in krempljev. Toda tudi odrasle pse lahko z nekaj vaje in potrpežljivosti navadite na tovrsten običaj.
Za razliko od nege je yorkshirski terier precej preprost pes, kar se tiče domačega okolja. Ta majhen terier se bo dobro počutil tudi v mestnem stanovanju in se brez težav prilagodi vsakdanu svojega lastnika. Seveda samo pod pogojem, če ga ima lastnika za pravega psa in z njim redno hodi na sprehod ter se z njim igra.
Yorkshirski terier ni pes, ki ga lahko ves čas nosimo v naročju, temveč gre za živahnega psa z lovskim nagonom. Da ga dovolj ”izmučite”, ga boste morali trikrat na dan peljati na sprehod.
Poleg sprehodov ga lahko tudi peljete na pasje športe. Oboževal bo agility in flyball ter tudi igre prinašanja in iskanja. Poleg tega bo pri pasjih športih spoznal druge pse, kar bo vašemu dominantnemu majhnemu psu dobro koristilo.
Žal pa zaradi svoje majhne velikosti in kratkih nog ni primeren za tek ali kolesarske ture.
Yorkshirski terier je na prvi pogled prikupen in majhen pes, ki zna včasih biti prav zelo trmast. Zato je nujna dosledna vzgoja že v mladosti. Yorkshirski terier velja za pogumnega in samozavestnega psa, ki rad preizkuša meje svojega lastnika. Hitro se lahko zgodi, da vas bo vrtel okrog prsta. Zato bodite dosledni že od samega začetka in mu dajte vedeti, kdo je šef.
Yorkshirski terier je eden izmed psov, ki rad veliko laja. To početje lahko s pravilno vzgojo v zgodnji fazi življenja hitro omejimo, podobno kot njegov lovski nagon. Kljub močnemu karakterju je željan učenja in je precej inteligenten pes. Zato učenje osnovne poslušnosti in trikov ne predstavljata večjih težav. Toda ostanite potrpežljivi, saj se vsak pes uči s svojim tempom.
Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.
Ubogljiv, naklonjen ljudem in prilagodljiv: srednje velik labradorec je izredno priljubljen družinski pes, čeprav ima kot prvotni delovni pes rad psihične in fizične izzive.
