Dolgodlaki tibetanski terier kljub svojemu imenu pravzaprav ni pravi terier, temveč pastirski pes iz Tibeta, ki je nekoč varoval črede govedi na nadmorski višini 5.000 metrov. Je zelo zdrav in odporen pes, ki je izkušen v skakanju in plezanju ter je zelo pozoren in očarljiv – popolne sestavine za današnjega družinskega psa.
Ta očarljivi rodovniški pes z dolgo dlako je popoln za aktivne lastnike s smislom za humor. Tibetanski terier je namreč pravi klovn, saj zna s svojim prijaznim in igrivim značajem osvojiti srca prav vseh. Zelo rad se s svojo družino potika po naravi, kjer v pohodništvu in v pasjih športih pokaže svoj izjemen skakalni talent in veselje do teka. Vsekakor morate paziti, da vas ne bo pričel vrteti okrog svojega prsta oz. svoje šape. Tibetanski terier je namreč precej svojeglav pes, ki velikokrat noče ubogati ukazov svojega lastnika.
Na srečo pa ga je precej enostavno trenirati, čeprav je malce trmast. Zaradi njegove prijazne narave, hitrega razumevanja in inteligence je popoln učenec. Za uspešno vzgojo sta ključnega pomena doslednost in potrpežljivost. Vendar pa bo prisiljene in stroge ukaze preprosto prezrl. Podobno kljubovalno vedenje kaže tudi ob večjih spremembah. Spremembe, kot so drugačen čas hranjenja, sprehajanja, nov prostor za spanje in drugačna hrana, ne bo ravno takoj sprejel. Z enakomernim ritmom in malce potrpljenja pa ga lahko hitro dobite pod nadzor.
Če boste sprejeli njegove nenavadne navade, bo vam prinesel obilico veselja.
Tibetanski terier je dober športni spremljevalec, vesel soigralec in pozoren stražar. Svojo družino in predvsem otroke ima nadvse rad in jih hitro obvesti, ali pred vrata pridejo obiski. Do neznancev je zadržan, ni pa nikoli živčen ali agresiven. Zaradi svojega lepega videza in dobre socializacije je vedno dobrodošel gost in ga lahko s seboj vzamete kamorkoli. To tudi storite, kadarkoli je mogoče, saj ne mara biti dolgo sam.
Tibetanski terier je pravi družinski pes zaradi svoje prijazne narave in srednje velike ter trpežne postave. Velik je od 35 do 41 cm in tehta od 11 do 15 kg, odvisno od velikost in spola. Samice so običajno nekoliko manjše in lažje od samcev.
Najbolj značilno za tibetanskega terierja je bujna dolga dlaka, ki mu je že v surovem tibetanskem podnebju nudila zanesljivo zaščito. Tudi snežne nevihte in temperature do –40 stopinj Celzija mu ne morejo priti do živega. Ne glede na to pa tudi dobro prenaša vročino. Njegova dolga dlaka poleti med premikanjem deluje ko nekakšen ventilator. Fina in dolga zgornja dlaka, ki je gladka in valovita, je podložena s fino in gosto poddlako. Ker ima kožuh več plasti, je lahko tudi več različnih barv, zato so dovoljene skoraj vse barvne kombinacije, razen čokoladne in jetrno-rjave. Dovoljene so vse barve od bele, kremaste, zlate in sive do črne. Poleg enobarvnih psov obstajajo tudi dvo- in tribarvni. Ne glede na barvo pa imajo vsi psi črn nos in črne podočnjake.
Pod dolgim večplastnim kožuhom se skriva močno, mišičasto in kvadratno telo, ki tibetanskemu dolgodlakemu terierju omogoča izjemne atletske lastnosti. V nasprotju s psom Lhasa Apso (maltežanom) njegova dlaka ne sme nikoli doseči tal ali mu omejevati gibanja.
Tibetanci ga imenujejo tudi snežni lev, kar se odraža v njegovih širokih, okroglih in ploskih tacah, ki so edinstvene za to pasmo in mu omogočajo neovirano hojo po globokem snegu – kot če bi nosil krplje.
© zanna_ / stock.adobe.com
Natančen izvor “snežnega leva” je večinoma nepoznan. Domneva se, da so ti psi živeli že pred več kot 2.000 leti v tibetanskih samostanih, kjer so jih imeli za svete pse. Skozi stoletja so se psi popolnoma prilagodili težkim pogojem svojega doma. Njihov bujni, dvojni plašč, široke, ravne tace in prožni kremplji so jih naredili močne in spretne plezalce ter dragocene pomočnike v negostoljubnih predelih himalajskih gora. Njihova glavna naloga je bila varovati in usmerjati črede goveda. Večinoma so psi sodelovali v krdelu in ob pomoči svojega velikega brata, tibetanskega mastifa (Do-Khyi).
Tibetanski terier za Tibetance danes še vedno velja za prinašalca sreče in miru. Trgovanje s tem psom jim je prepovedovala verovanje v reinkarnacijo. V Anglijo je pes prišel šele, ko je britanska zdravnica Dr. Greig leta 1922 v Indiji operirala bogato tibetansko damo in v zahvalo prejela zlato-belega psička. V Angliji jo je ta prijazen in očarljiv pes tako očaral, da je začela vzrejati tibetanskega terierja z imenom ”of Lamleh”. Leta 1930 je britanski kinološki klub pasmo uradno priznal kot tibetanski terier. Še danes ni povsem jasno, zakaj niso uporabili prvotno ime pasme ”Tibet Apso” (dolgodlaki tibetanski pes). Beseda terier v imenu je zavajajoča, vendar je kljub temu še danes niso odstranili iz imena. Sredi 20. stoletja so v Evropi ustanovili nadaljnje vzrejne klube, ki so se večinoma ubadali z angleškim tibetanskim terierjem. Danes ima Anglija pokroviteljstvo nad pasemskim standardom.
Danes lahko rejske klube najdemo v številnih evropskih in severnoameriških državah. Uradna združenja, ki so običajno člani združenja največje kinološke krovne organizacije na svetu FCI (Fédération Cynologique Internationale), skrbijo za ohranitev tibetanske pasme, njeno zdravje in edinstvene značilnosti. Nadzirajo vzrejo svojih članov in preverjajo, ali izpolnjujejo predpisane vzrejne zahteve in ali so primerni za prodajo psov vsem, ki jih tibetanski terier zanima. Na ta način poskrbijo, da dobite podrobne informacije o tej pasmi in da vstopite v stik z uglednim rejcem tibetanskega terierja.
Rejci, ki svoje mladiče oglašujejo po spletu in v časopisih, običajno niso člani pasjega združenja ter niso vredni zaupanja. Ne nadzorujejo vzreje svojih psov, zato so živali pogosto bolne ali imajo vedenjske težave. Če vas skrbi za dobro počutje tibetanskega terierja in si želite stabilne mladička, potem se raje obrnite na uglednega rejca, ki je član pasjega združenja in spoštuje predpisane rejske zahteve. Vsekakor pa tudi pri uglednem rejcu ne kupite psička, ne da bi ga prej spoznali. Nakup psička naj bo vedno lepa izkušnjam, saj bo nenazadnje postal vaš dolgoletni družinski član, ki ga boste učili trikov, hranili in se z njim zabavali. Ugledni rejec vas bo podpiral in vam dajal uporabne nasvete. Dober odnos z rejcem je nadvse pomemben, saj lahko od njega prejmete neprecenljivo pomoč.
Zaradi prizadevanj številnih rejcev je tibetanski terier ohranil dobršno mero svoje izvirnosti. Tudi zdravstveno je eden izmed trpežnejših psov. Živi lahko od 13 do 15 let. Skorajda ne poznamo za pasmo značilne bolezni, vsekakor pa ga lahko prizadenejo običajne pasje bolezni, kot so displazija kolkov (HD), izpah pogačice in očesne bolezni (npr. progresivna atrofija mrežnice (PRA), luksacija lec itd.). Rejci, ki so člani registriranega združenja, morajo zato živali pred parjenjem testirati glede genskih bolezni.
Na podlagi njegove dlake lahko vidimo, kako dobro se dejansko počuti. Če je tibetanski terier bolan, se mu to opazi na dlaki, ki običajno izgubi svoj sijaj. Zato je dobra nega dlake ključnega pomena, čeprav ni ravno preprosta. Toda brez skrbi! Tudi začetniki se lahko z nekaj vaje in ustreznimi pripomočki naučijo, kako pravilno negovati svojega psa. Dlako je treba skrtačiti večkrat na teden, pri čemer odstranimo odmrle dlake v spodnji plasti. Bodite zelo previdni in ga vedno krtačite od spodaj navzgor. Prav tako ga boste morali občasno okopati, saj se v njegovo dolgo dlako lahko na sprehodu hitro ujame umazanija.
© Dusan Kostic / stock.adobe.com
Dlako tibetanskega terierja v nobenem primeru ne strizite samo zato, da bi si olajšali delo, ki zadeva nego. Dolžina njegove dlake ga namreč varuje pred različnim vremenom. Pozimi ima topel plašč, poleti pa hladno ”klimo” – dlake zato ne smemo striči. Če imate preveč skrbi z nego svojega psa, se obrnite na rejca ali pasji klub. Izkušeni lastniki vam bodo z veseljem dali kak nasvet in vam pokazali, kako se pravilno neguje njegova dlaka.
Poleg nege ima tudi prehrana velik vpliv na zdravje psa. Ker tibetanski terier nima za pasmo značilnih alergij in se zaradi svoje želje po gibanju ne nagiba k prekomerni telesni teži, se njegova prehrana v bistvu ne razlikuje od prehrane večine psov. Kot vsi psi je tudi tibetanski terier potomec volka in je zato mesojedec. Meso za psa pomeni pomemben vir beljakovin, zato mora njegova prehrana vključevati kakovostno meso, kot sta mišičevje in vamp, ter tudi drobovino, kot so srce in ledvica. Da bi v celoti zadovoljili njegove prehranske potrebe, moramo meso zaokrožiti z zelenjavo, kuhanim rižem ali testeninami.
Odkrijte našo ponudbo hrane za pse v naši trgovini za pse!
Če mu želite sami pripraviti hrano doma, se pozanimajte, katera hranila in minerale potrebuje ter v kakšnih razmerjih. Priporočamo dodajanje kakovostnih maščob, skute ali dodatnih vitaminskih pripravkov. Seveda ga lahko hranite tudi s suho ali mokro hrano. Vendar bodite tudi tu pozorni na sestavo hrane, saj se lahko kakovost med znamkami zelo razlikuje. Če se seznam sestavin prične z žiti ali živalskimi stranskimi proizvodi, potem gre za manj kakovostno hrano.
S tibetanskim terierjem vam zagotovo ne bo dolgčas! Ta pasma je popolna za vse aktivne lastnike, ki se veliko gibljejo in imajo veliko časa ter se dobro posvetijo potrebam svojega štirinožca. Tibetanski terier ima rad dolge sprehode in se ne boji napornejših pohodov po strmem terenu. Če ne živite v goratih predelih, lahko svojega tibetanskega terierja zaposlite s pasjimi športi. Pa naj bo to agility, pasji ples, turnirski pasji športi ali poslušnost – tibetanski terier je primeren za vse vrste pasjih športov, ki ga izzivajo tako telesno kot umsko. Če se bo tako sprostil, bo postal precej miren in dobrodušen sostanovalec, ki se bo prijetno počutil tudi v mestnem stanovanju – samo dokler ga ne pustite samega doma!
Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.
Ubogljiv, naklonjen ljudem in prilagodljiv: srednje velik labradorec je izredno priljubljen družinski pes, čeprav ima kot prvotni delovni pes rad psihične in fizične izzive.
