© Dogs / stock.adobe.com
Kitajski šarpej je s svojimi značilnimi gubami in majhnimi ušesi precej umirjen, toda trmast pes, ki potrebuje dosledno vodstvo in tesno družinsko vez.
Glede na FCI, ta redek kitajski pes spada v skupino molosov, za katere velja, da so prijazni in umirjeni psi. Šarpej ima rad svojo družino in ji je zvest, še posebej svojemu lastniku, s kom se močno zbliža. Čeprav ni igriv pes, se dobro sooča z družinami z otroki, saj je po naravi prijazen in vzdržen.
Šarpej pa ni ravno tako strpen do drugih psov ali živali. Ko sreča drugega šarpeja, se hitro spozabi in včasih pokaže zelo dominantno vedenje. Ker je zelo pogumen in močan, se lahko zadeva konča z neprijetnimi posledicami za druge pse, še posebej, če so fizično šibkejši od njega. Zgodnja in dosledna socializacija in vzgoja sta zato nujno potrebni. S pravilno vzgojo se bodo ti inteligentni psi naučili samoobvladovanja in ne bodo pustili, da bi jih drugi psi izzvali.
Ti individualni in občutljivi psi potrebujejo tesno družinsko povezanost in tudi dober trening, da postanejo primerni družinski psi. Življenje v psarni nikakor ni primerno za te trmaste in človekoljube pse – v takem primeru bi kmalu poiskali načine vedenja, ki zagotovo ne bi bili v skladu z željami lastnika. So zelo predani svojemu lastniku in družini ter iščejo njihovo bližino. Tu in tam ti resni psi celo pokažejo, kako močno imajo radi svojo družino.
Šarpej velja za zanesljivega psa čuvaja, ki vedno budno in samozavestno brani svojo družino. Čeprav se tujcem včasih približajo previdno in obotavljajoče, so dovolj pogumni ter samozavestni, da branijo svojo družino, če bi to tega prišlo. Lastnik mora svojem šarpeju pokazati, kdaj je v bližini nevarnost in kdaj se lahko sprosti. V tem primeru so izkušnje in znanje zagotovo velika prednost. Zagotovo pa vam s šarpejem ne bo dolgčas.
© Grigory Bruev / stock.adobe.com
Šarpej pa ni znan samo po svojem zanimivem značaju. Že njihov izgled je zelo nenavaden. Kitajski standard to točno navaja: Ušesa kot školjke, nos kot metulj, glava kot melona, obraz stare babice, grlo kot povodni konj, zadnjica kot konj in noge kot zmaj.
Najbolj privlačne so gube na njegovem obrazu in hrbtu, zaradi katerih ga včasih imenujemo tudi kitajski gubasti pes. Toda teh lastnosti ne smemo vzrejati načrtno in ”umetno”, kot se je to pogosto delalo v preteklosti. Šarpej je prvotno delovni pes, zato njegovega gibanja ne bi smela omejevati predolga koža. Danes imajo večinoma samo mladički preveč gub, njihova dlaka pa zgleda prevelika za njihovo majhno telo. Njihov kožuh bo prevelik, dokler povsem ne odrastejo. Takrat bodo na obrazu in v vihru imeli le nekaj gub.
Samci zrastejo do višine 51 cm, samice pa do največ 48 cm. Ne glede na višino pa naj bi odrasel šarpej tehtal od 18 do 25 kg. Na splošno današnji pasemski psi zgledajo nekoliko bolj zajetno od svojih prednikov. K temu prispeva tudi njihova velika glava. V primerjavi z glavo so njihova sploščena ušesa zelo majhna.
Zavihan rep in moder jezik ga povezujeta s pasmo chow-chow ter sta značilna tudi za šarpeje.
Šarpej je lahko tudi različnih barv. Razen bele so dovoljene vse monotone barve od temno črne, mehko sive, svetlo rdeče-rjave do svetlo rjave in bež. Dovoljeni so tudi temni odtenki na hrbtu, ušesih in repu. Dlaka je kratka, trda in ščetinasta ter nima poddlake za ohranjanje toplote. Zato šarpej ni primeren za hladno ali vlažno vreme.
© bojantodorovic / stock.adobe.com
Posebna lastnost tega kitajskega psa je biološke narave. Šarpej je eden od t. i. starodavnih psov, ki se genetsko močno razlikuje od ostalih pasem. Tovrstne pse so odkrili pred 2.000 leti v južnih provincah Kitajske. Čeprav točnega izvora ne poznamo, pa lahko njegove sledi po številnih ugotovitvah najdemo že v dinastiji Han (od 260 pr. n. št. do 220 n. št.).
Za razliko od mopsa, ki prav tako izvira iz Kitajske in ima podobno dolgo zgodovino, pa šarpej ni bil cesarjev pes, temveč pes ubogih kmetov in ribičev. Imeli so ga za čuvanje kmetije in usmerjanje živine ter tudi za lovljenje podgan in male divjadi. Še danes ta vsestranski kmečki pes izkazuje nekaj lovskega nagona, ki ga pa njegov lastnik mora znati obvladovati (zlasti, ko pes ni na povodcu).
Kljub svoji dolgi zgodovini, pa je šarpej še zelo dolgo bil nepoznan zunaj Kitajske. Šarpej bi celo lahko izumrl tudi na Kitajskem, če se ne bi hongkonški rejec Matgo Law zavzel za to, da reši to pasmo. Pojav komunizma, ki je prepovedalo lastništvo šar peja in ga označilo kot nepotrebno razkošje, je močno znižal število teh psov. Leta 1976 je na svetu bilo samo 145 šarpejev, s čimer je postal najbolj redka pasma na svetu. Matgo Law se je zato obrnil na svoje ameriške kolege. Zaradi obsežne ameriške tržniške kampanje je šarpej zaslovel tudi v ZDA. Izoblikovali so uspešne vzrejne programe in število šarpejev je počasi naraslo.
Rejci tega karizmatičnega psa se zdaj lahko povežejo tudi v Evropi. Še vedno pa ni veliko psov, ki so primerni za parjenje. Zato morajo rejci in klub biti zelo previdni ter preveriti zdravje psov, da se izognejo boleznim, povezanim s pasmo.
Gre predvsem za izločitev dednim kožnim boleznim (npr. idiopatska mucinoza) in družinski šarpej vročini (FSF).
Družinska šarpej vročina je podobna družinski mediteranski vročini pri ljudeh in ostaja razširjena med šarpeji. Ponavljajoča se vročina, ki jo pogosto spremljajo zatečeni sklepi in zadebeljen smrček, povzroča amiloidozo ter lahko povzroči prezgodnjo smrt zaradi odpovedi ledvic.
© Ricant Images / stock.adobe.com
Preden kupite mladička šarpeja, vam mora rejec zagotoviti, da njegovi starši nimajo genskih in dednih bolezni. Ugledni rejci so ponavadi člani klubov in pse vzrejajo po standardih FCI ter jih tudi pregledujejo glede številnih bolezni. Sem spadajo skeletne težave, kot so displazija kolkov (HD), displazija komolcev, dislokacija kolenske kapice (patela) in genetska nagnjenost k razvoju kožnih motenj in FSF. S pomočjo tipizacije DNK-ja je mogoče že zgodaj prepoznati in zabeležiti možne dedne bolezni. Legla običajno pregledajo in ocenijo neodvisni rejci.
Samoumevno je, da zdrav in dobro nadzorovan mladiček ni poceni. Nekdanji pes za reveže lahko stane tudi do 2.000 evrov, če prihaja iz ugledne linije. Čeprav je cena mladička zelo visoka glede na ostale ”pogostejše” pse, pa boste bistveno prispevali k ohranjanju te redke in nenavadne pasme.
Preverite našo ponudbo hrane in opreme za pse!
Mladiček, ki je opravil vse potrebne preglede in je brez dednih bolezni, ima zagotovo dobre možnosti, da živi dolgo in zdravo življenje. Vendar pa življenjska doba in okretnost vašega šarpeja ni odvisna le od njegovega DNK-ja, temveč tudi od življenjskih pogojev, nege in prehrane. Tako kot velja za druge pse, mora tudi šarpej prejeti uravnoteženo in kakovostno hrano. K temu pa spada tudi zadostna količina beljakovin. Beljakovine so najpomembnejši vir energije za pse in morajo biti prisotne v njihovi hrani. Vendar pa lahko preveč beljakovin povzroči težave s sklepi in ledvicami, saj njegovo telo ne more izločati odvečnih beljakovin. Zato morate za vir beljakovin izbrati kakovostno in lahko prebavljivo meso ter ribe in jih dopolniti z veliko zelenjave.
Natančne prehranske potrebe vašega šarpeja so odvisne od njegove starosti, zdravstvenega stanja, teže in stopnje aktivnosti. Zato je lahko hrana, ki je za enega šarpeja idealna, neprimerna za drugega. Če ste v dvomih, se posvetujte z veterinarjem, rejcem ali strokovnjakom za pasjo prehrano, ki vam bo svetoval o tem, katera mešanica hranilnih snovi je primerna za vašega psa. Ker za šarpeje na splošno velja, da so leni psi, ki ne potrebujejo veliko vadbe, se nekateri psi nagibajo k prekomerni telesni teži, kar lahko privede do resnih zdravstvenih težav. Zaradi tega morate odraslega psa hraniti največ dvakrat na dan in se med obroki izogibati priboljškom. Poleg tega pa mu zagotovite dovolj sveže pitne vode. Tako bo hrano lažje prebavil in iz telesa izločil toksine.
© ilya / stock.adobe.com
Nega šarpeja je precej preprosta. Običajno si sami čistijo svojo kratko dlako, zato jih ni treba pogosto krtačiti ali umiti z vlažno krpo. V nasprotju s splošnim prepričanjem pa mu njegove gube običajno ne povzročajo težav – vendar ne smejo biti preveč izrazite in jih mora imeti samo na glavi ter hrbtu. Prekomerno nagubana koža potrebuje nenehno pozornost in jo moramo dosledno čistiti, saj se lahko pod njo hitro razvijejo okužbe.
Šarpej je nezahteven pes, kar se tiče gibanja. Ti sproščeni molosi se neradi preveč naprezajo, zato jih le redko vidimo v pasjih športih. Ne glede na to pa mu moramo omogočiti dovolj vsakodnevnega gibanja, da se izognemo prekomerni teži. Če naredimo dnevne sprehode malce bolj zanimive in mu pustimo, da prevoha okolico, se lahko brez težav odpravimo na daljši pohod, če preveč ne dežuje ali sneži, saj pes ne mara vlage in mrazu.
Prav tako pa se ta na vreme občutljiv pes ne bo prijetno počutil v psarni. Vendar ne samo zaradi vlažnega in hladnega vremena, temveč tudi zaradi svoje človekoljube in nežne narave, ki narekuje, da želi biti v zaprtih prostorih. Šarpej potrebuje bližino svojega lastnika in ne mara preživljati časa sam. Da jih ločitvena tesnoba ne bi preveč prizadela, ga morate med treningom naučiti, naj za kratek čas ostane sam. Drug pes vam v tem primeru ne bo pomagal pri boju proti osamljenosti. Šarpej je zelo samozavesten pes in ga lahko druge živali hitro izzovejo.
Dosledna socializacija mladičkov je zelo priporočljiva, da se bodo srečanja z drugimi psi srečno končala. Prej ko vaš pes pride v stik z drugimi ljudmi in živalmi, bolj bo na njih navajen kot odrasel pes. Pomembno je, da smo previdni in ga ne preobremenimo s treningom. Izkušeni lastnik psov, ki vzpostavi pravo ravnovesje med empatijo in doslednim treningom, bo v trmastem šarpeju našel prijetnega in ljubečega partnerja, ki bo čuval njegovo družino ter ji bo ves čas zvest.
Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.
Ubogljiv, naklonjen ljudem in prilagodljiv: srednje velik labradorec je izredno priljubljen družinski pes, čeprav ima kot prvotni delovni pes rad psihične in fizične izzive.
