© TeamDaf / stock.adobe.com
Zunaj meja Rusije je ta mali pes še vedno dokaj nepoznan. Toda to se lahko kmalu spremeni, saj ga odlikujejo številne lastnosti, ki bodo ljubitelje psov popolnoma prevzele: ruski mali terier je prijazen, živahen in eleganten pes, pa naj ima dolgo ali kratko dlako.
Ruski mali terier ni velik, je pa eleganten. Na prvi pogled nas morda spominja na evropskega praškega podganarja. Pasma ima prefinjeno obliko z elegantnimi kostmi in izrazitimi mišicami. Njegova glava je v primerjavi s telesom precej majhna. V idealnem primeru je visok ravno toliko kot je dolg – 25 cm. Standard navaja, da je njegova idealna teža 2,3 kg, dovoljena pa je tudi teža do 3 kg. Ima srednje dolg sabljast rep, ki mu ga v določenih državah obrezujejo (kjer je to seveda dovoljeno).
Ruski mali terier je lahko kratkodlaki ali dolgodlaki. Kratkodlaki predstavniki imajo gladko dlako, ki se tesno prilega telesu. Dolgodlaki predstavniki pa imajo od 3 do 5 cm dolg kožuh, ki je raven ali rahlo valovit. Na glavi in sprednji strani nog je dlaka krajša. Posebej zanimiva pa je dolga dlaka na zadnji strani nog in repa ter bujna dlaka na ušesih. Pasma je na voljo v naslednjih barvah: črno-rjavi, rjavi, modro-rjavi, rdeče-črni, rdeče-modri, rdeče-rjavi, rdeči in kremasti.
Ruski mali terier je zaenkrat še vedno mlada pasma, ki temelji na angleškemu toy terierju. V začetku 20. stoletja je angleški toy terier postal priljubljen v Rusiji, kjer ga več desetletij niso vzrejali kot čistokrvnega psa. Med 2. svetovno vojno je bila vzreja malih delovnih psov prepovedana. Vzrejali so samo pse, ki so jih lahko uporabili v vojski. V 50. letih prejšnjega stoletja so se ruski rejci znova osredotočili na ciljno selekcijo majhnih psov. Toda imeli so zelo slabo izhodišče, saj večina čistokrvnih psov ni imela svojih družinskih dreves ali pa so bili preprosto mešančki. Zaradi hladne vojne pa je bilo tudi težko dobiti angleške toy terierje. Zato so ruski kinologi na podlagi svojih psov ustvarili nov standard. Ta se je v marsičem razlikoval od standarda za anglešega toy terierja. Nastala je nova pasma. Leta 1958 je po parjenju dveh psov z gladko dlako na svet prišel štirinožec z dolgo dlako na ušesih. Ruski rejci so nato ustvarili še drugo različico kožuha, psa pa so poimenovali moskovski dolgodlaki terier. Čez nekaj časa so obe različici združili pod imenom ruski mali terier. FCI je pasmo priznal šele leta 2006. Od takrat lahko te majhne pse vedno pogosteje najdemo tudi na razstavah zunaj Rusije.
© filins / stock.adobe.com
Ta mali štirinožec je odličen družinski pes ali spremljevalec pri samskih ljudeh, ki veliko časa preživijo s svojim psom. So živahni in vedno širijo dobro voljo. Pravilno socializirani ruski mali terier je neustrašen in ni agresiven. Zanima ga okolica in radovedno pristopi do drugih ljudi, vendar ostaja zvest svojemu lastniku. Vzgoja ruskega malega terierja je precej preprosta. Čeprav pes tehta manj kot večina mačk, ga vseeno moramo dosledno vzgajati od malih nog. To velja še posebej za lajanje. Ruski mali terier je namreč nagnjen k temu, da nase opozarja z lajanjem. To je njegova najizrazitejša terierska lastnost. Poskrbite, da se bo kot mladič družil z drugimi psi različnih velikosti in starosti. Kot na splošno velja za vzgojo psov sta tudi tu ključnega pomena doslednost in ljubeznivost. Če mu ne postavite določenih meja, bo delal tisto, kar se mu bo zazdelo.
Če želite prejeti zdravega ruskega malega terierja, se seveda obrnite na uglednega rejca. V nasprotnem primeru lahko pri psih pride do parjenja v družini ali pritlikavosti, kar pa ugledni rejci pozorno spremljajo in se temu tudi izognejo. Pri takih psi se lahko pogosto pojavljajo tudi težave s koleni in očesne ter srčne bolezni. Nega ruskega malega terierja je – še zlasti pri kratkodlaki različici – precej preprosta. Zadostuje, če psa vsakih nekaj dni skrtačimo. Tako mu odstranimo odpadle dlake. Ušesa lahko po potrebi očistite s posebnim čistilom. Njegove kremplje praviloma ne smemo krajšati, saj se bodo ob zadostnem gibanju sami obrabili. Kremplje pa lahko strižemo pri starejših psi, ki se več ne gibljejo toliko. Če psu še nikoli niste strigli krempljev, naj vam to najprej pokaže veterinar. Kratek kožuh ni odporen na vremenske vplive. Mnogi pritlikavi psi se v hladnem vremenu veselijo pasjega plašča, ki jih ščiti pred mrazom in mokroto. Zdrav ruski mali terier lahko živi tudi do 14 let.
Majhnim psom ponudite hrano, ki je posebej prilagojena za majhne pse. Na kilogram telesne teže porabijo več energije kot pa njihovi večji sorodniki. Posebna suha hrana za majhne pse odlično ustreza tem zahtevam in majhnim psom zagotovi vsa potrebna hranila. Poleg tega je oblika briketov prilagojena majhnim ustom psa. Majhni psi imajo namreč manjšo čeljust in običajno ne morejo uživati velikih briketov. Velikost briketov pa je še posebej pomembna za mladičke ruskega malega terierja. Prav tako prilagodite velikost priboljškov, da jih pes ne bo predolgo žvečil. Če ste se odločili za mokro hrano, pa lahko izberete hrano v porcijskih vrečkah ali konzervah. Naj bo suha ali mokra hrana: Izberite hrano brez žita in z veliko živalskih beljakovin v obliki mesa. Tudi v najmanjših psih se skriva volk, katere hrana je v večji meri sestavljena iz svežega mesa. Vedno mu zagotovite zadostno količino sveže pitne vode.
Ruski mali terier ni pes, ki je primeren za tekanje s svojim lastnikom. Vsekakor pa potrebuje vadbo na prostem. Z odraslim psom se vsak dan podajte na približno eno uro dolg sprehod. Vmes pa se bo z veseljem igral z vami. Igrajte se igre prinašanja ali iskanja, ki jih obogatite z učenjem trikov, pri čemer bo vaš pes zelo užival. Morda bo tudi užival v pasjih športih za male pse. Naš nasvet: Kot mladička ga peljite v šolo za pse in na tečaj za mlade pse. Na teh posebnih tečajih bo sodelovalo le nekaj lastnikov majhnih psov. Na koncu pa boste od tečaja odnesli zelo veliko. Če ste tovrstni tečaj uspešno zaključili, vam lahko trener psov svetuje, kateri napredni tečaji so primerni za vašega psa. Kaj pravite na tečaj za učenje trikov ali tečaj agilityja za majhne pse? Skupaj s svojim psom spoznajte, kaj vaju zabava!
Vsi psi se radi gibljejo zunaj s svojim lastnikom. Vendar pa ruski mali terier zaradi svoje velikosti ne potrebuje zelo dolgih sprehodov, da bi zadovoljili njegovo potrebo po gibanju. Zato je ruski mali terier odličen za starejše ljudi in ljubitelje psov, ki ne načrtujejo nobenih športnih podvigov. Ruski mali terier je odličen mestni pes, ki se svojemu lastniku in okolju tudi hitro prilagodi. Ker je tako majhen, ga lahko kamorkoli vzamete s seboj – večina letalskih družb vam bo dovolila, da ga vzamete s seboj kot ročno prtljago. Če ga lahko nosite v majhni torbi, boste v mnogih mestih privarčevali z nakupom dodatne vstopnice za javni prevoz. Če veliko potujete z avtobusom ali vlakom, potem je ta štirinožec odličen za vas. Ker se zelo naveže na svojega lastnika, je popoln pes za samske ljudi. Ne glede na to pa se lahko udobno počuti tudi v družini. Toda ne bodite razočarani, če se bo posebej navezal na samo enega družinskega člana.
Preden se odločite za psa, razmislite, kaj boste storili v primeru dopusta: ga boste vzeli s seboj ali pustili doma? Zaradi svoje velikosti je ruski mali terier odličen sopotnik. V primeru bolezni pa ima to prednost, da lahko zanj skrbijo tudi drugi ljudje, če jih je seveda vajen. Če imate prijatelje, ki bi skrbeli zanj, ali se v bližini nahaja hotel za pse, ga lahko poskusno pustite tam za eno noč. Tako boste vedeli, kakšna je situacija.
© Alinsa / stock.adobe.com
Ste se dokončno odločili za ruskega malega terierja? Je to prava odločitev? Super! Ne pozabite, da je pes z vsemi potrebnimi dokumenti lahko precej drag in stane tudi tisoč evrov ali več. K temu spadajo še stroški osnovne opreme. Sestavljajo jo posode, povodec in ovratnica, igrače in udobne postelje. Vaš štirinožni prijatelj bo potreboval tudi transportni boks za prevažanje v vozilu. K pripomočkom prištejte tudi mehko krtačo in pinceto za klope, na katere pa psa navadite že v mladosti. Priročno je imeti tudi blag pasji šampon in čistilo za ušesa.
Tudi majhen pes vas lahko veliko stane, čeprav so ti stroški manjši kot pri velikih psih. Količina dnevnega obroka hrane je pri manjših psih manjša kot pa pri srednje velikih in velikih psi, ki na dan pojedo več. Če se želite ogniti prevelikim veterinarskim stroškom, se lahko pozanimate tudi o zavarovanju za pse.
Do nedavnega je bila pasma zunaj meja Rusije dokaj nepoznana, vendar je veliko bolj zaslovela šele takrat, ko jo je društvo FCI pred več desetletji priznalo kot samostojno pasmo. V Nemčiji se je na primer vsako leto skotilo nekaj deset ruskih malih terierjev. Različica z dolgo dlako je pogostejša kot pa s kratko dlako. Ruskega malega terierja kupite samo, če zraven prejmete veljavne dokumente. Dokumenti namreč potrjujejo, da gre za čistokrvnega psa, pri katerem ni prišlo do prekomernega parjenja znotraj družine. Z rejcem se pogovorite o zdravstveni negi, pred nakupom pa mladička večkrat obiščite pri rejcu. Tako boste spoznali tudi starše mladička oz. vsaj njegovo mamo. Mama mora delovati zdravo in samozavestno. Prvi vtis v prvih nekaj tednih življenja je zelo pomemben. Mladički naj odrastejo v tesnem stiku z družino, kjer naj prejmejo tudi dovolj počitka. Od staršev jih lahko ločimo, ko so stari približno devet tednov. Takrat so že čipirani in cepljeni. Vsa cepljenja morajo biti tudi zabeležena.
Če si želite odraslega ruskega malega terierja, ga v Evropi skoraj ne boste našli. Če imate stike v Rusiji, pa imate več možnosti, da posvojite odraslega ruskega malega terierja. Če vas zanimajo tudi druge pasme in mešančki, poglejte po zavetiščih za živali. Raziskujte tudi po spletu, kjer se pogosto objavljajo oglasi o novih psih v zavetiščih. Morda vas bodo prepričali psi podobnih pasem? K takšnim spadata metuljček in phalène ali celo praški podganar.
Vam in vašemu ruskemu malemu terierji želimo veliko lepih skupnih trenutkov!
Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.
Ubogljiv, naklonjen ljudem in prilagodljiv: srednje velik labradorec je izredno priljubljen družinski pes, čeprav ima kot prvotni delovni pes rad psihične in fizične izzive.
