© sonne_fleckl / stock.adobe.com
Volčji špic, ki ga v nekaterih državah imenujemo tudi keeshon, je svoje ime dobil zaradi temno sivega kožuha, ki spominja na volka. Volčji špic je odličen pes čuvaj, ki je zaradi svojega ljubečega in nezahtevnega značaj primeren tudi kot spremljevalni ali družinski pes.
Poslušen in prijazen značaj volčjega špica se nikakor ne sklada z njegovim divjim videzom. Debela, srednje dolga dlaka ima gosto podlanko in je srebrno sive barve s črnimi konicami. Pasma je svoje ime dobila po sivem kožuhu, ki spominja na otroško risbo divjega volka.
Volčji špic je velik od 43 do 55 cm in velja za enega izmed večjih nemških špicov. V primerjavi z drugimi pasmami je srednje višine.
Kot je značilno za vse špice, ima tudi volčji špic lisici podoben gobec. Gobec in ušesa so ponavadi črna, puhasta griva, ki obdaja ramenski obroč, je svetlejše sive barve in se na hrbtu ter trebuhu potemni. Res je zelo košat, ki ga pes nosi upognjenega čez hrbet.
To vprašanje še vedno povzroča zmedo tako med strokovnjaki kot med laiki. Čeprav večina kinologov nizozemsko ime keeshond in nemško ime volčji špic obravnava kot isto pasmo, pa se med keeshondom in volčjim špicom pojavlja nekaj ključnih razlik. Volčji špic je nekoliko večji od keeshonda, medtem ko ima keeshond nekoliko daljši in bujnejši kožuh. Kako so takšne razlike možne?
Da bi razumeli razvoj volčjega špica oz. keeshonda, moramo pregledati sam izvor pasme. Obe različici pasem imata skupen izvor, ki sega daleč v zgodovino. Špic naj bi se razvil iz psa, ki je živel že v kameni dobi, zaradi česar velja za enega najstarejših pasemskih psov v Nemčiji. Zaradi svojega močnega čuvajskega nagona je skozi generacije postal nepogrešljiv spremljevalec.
Vodja nizozemske ljudske stranke Nizozemec Cornelis “Kees” de Geyzelar je med volčjimi špici našel svojega zvestega spremljevalca. Leta 1781 je Keesov pes postal simbol revolucije. Od takrat naprej so na Nizozemskem tovrstne pse imenovali “Keeshond”. Danes to ime na Nizozemskem uporabljajo za vseh pet različih volčjega špica. Za natančneje razlikovanje med pasmami uporabljamo dodatna poimenovanja, kot so na primer Dwergkeeshond (pritlikavi špic oz. pomeranec), Grote Keeshond (veliki oz. nemški špic) in Wolfsgrijze Keeshond (volčji špic).
Pasma je iz Nemčije in Nizozemske dosegla druge evropske države in ZDA, kjer so pse poimenovali glede na državo izvora. Sčasoma sta se razvili dve vzrejni vrsti, vsaka s svojimi značilnostmi. Če keeshonda in volčji špic podrobno primerjamo, bomo hitro opazili majhne razlike, kot sta večja višina in daljša dlaka pri keeshondu ter nekoliko daljše noge in krajša dlaka pri volčjem špicu. Ker pa sta si obe različici zelo podobni, pa ju nikoli niso imeli za dve različni pasmi.
V nekaterih državah pasmo imenujejo keeshond, v drugih pa volčji špic oz. Wolfsspitz. Medtem ko na Nizozemskem ime keeshond uporabljajo za generično poimenovanje špicov, pa v Veliki Britaniji in ZDA uporabljajo ime Wolfsspitz izključno za volčjega špica. V Skandinaviji sta pogosti obe imeni in predstavljata obe različici pasme. Nemški kinologi in rejci običajno uporabljajo izraz volčji špic za poimenovanje obeh različic. Da bi pa ga v določenih situacijah razlikovali od keeshonda, včasih volčjega špica imenujejo tudi stari nemški špic.
© Evdoha / stock.adobe.com
Da vas v članku ne bi zmedli, smo v besedilu uporabljali ime volčji špic za obe različici pasme. Navsezadnje sta obe različici pasme glede značaja in izgleda popolnoma enaki. Toda kakšen je v resnici volčji špic?
Volčje špice poznamo po njihovi iskreni zvestobi. Je zelo pozoren pes, ki ne zaupa tujcem in lahko hitro napade. Zaradi tega je med kmeti in drugimi lastniki večjih posesti postal izjemno priljubljen pes čuvaj. Še danes velja za ljubečega in pozornega družinskega ter spremljevalnega psa. Zahteva veliko ljubezni in vedno hoče biti zraven svojega lastnika. Seveda pa nikakor noče biti sam. Lastnika hoče zmeraj zadovoljiti in (do določene mere) ubogati njegove ukaze ter je zato odličen spremljevalni pes, ki se lahko z lastnikom odpravi skorajda kamorkoli. Hitro se prilagodi življenjskim razmeram in vsakdanjim opravilom svojega lastnika, od njega pa ne zahteva veliko. Hoče samo biti v bližini svojega lastnika.
Glede gibanja ni preveč zahteven in ima rad tudi nekaj mirnih dni. Kljub temu ima rad dolge sprehode in se rad ukvarja s pasjimi športi. Če lahko te izkušnje deli s svojim lastnikom, bo postal zelo živahen in duhovit spremljevalec, za katerega velja, da je včasih tudi malce aroganten. Z otroki ga raje ne pustimo brez nadzora, ta nasvet pa velja za skoraj vse pasme psov). Volčji špic je nezahteven družinski pes, ki se dobro razume z otroki in drugimi živalmi.
Če hočete, da bo odrastel v ponižnega in ubogljivega psa, pa je za to potrebna dobra in dosledna vzreja. Poleg tega, da ga naučite najpomembnejših osnovnih ukazov, pa ga prav tako moramo naučiti, da prekomerno lajanje ni v redu.. Volčji špic je pravi pes čuvaj, ki bo kaj kmalu začel lajati, če mu bo postal dolgčas. Če ga že kot mladička socializiramo, mu postavimo jasna pravila in dovolj zaposlimo, lahko uspešno zmanjšamo njegovo lajanje in zagotovimo, da bo zalajal le takrat, ko bo to res nujno potrebno. Hkrati je priporočljivo, da ga včasih pustimo samega (čeprav za kratek čas), da se na to navadi.
Na splošno velja za prijaznega in inteligentnega psa, ki se rad druži z ljudmi. Če med vami in vašim psom obstaja obojestransko zaupanje, vam bo volčji špic vedno skušal ugoditi in se ne bo vedel na način, ki ga ne odobravate.
Čeprav ima gosto dlako, pa nega ni preveč zahtevna. Podlaka se ponavadi ne vozla, zato je dovolj, če mu kožuh redno krtačimo. Velika prednost njegove dlake je, da nima značilnega pasjega vonja. Zato se vam tovrstne neprijetnosti ni potrebno bati.
Kot velja za vse pse, mu morate redno preverjati in čistiti oči, tace, zobe in ušesa. Seveda pa poskrbite tudi za letne veterinarske preglede, cepljenja in razgliščevanja.
Volčji špic nima bolezni, značilnih za pasmo. Ta prvinska pasma je zelo trpežna in nezahtevna. Živi lahko tudi do 15 let ali celo več. To je verjetno zato, ker pasme nikoli niso prekomerno vzrejali. Čeprav je bila pasma v težkih časih, zlasti v drugi svetovni vojni, precej priljubljena zaradi svoje preprostosti, pa je nikoli niso spremenili v modnega psa.
Še danes je volčji špic zelo redka pasma psov. Zato lahko dolgo traja, da najdemo pravega rejca volčjih špicov. Medtem ko čakate na mladička, se lahko pripravite na novega štirinožnega sostanovalca. Poleg osnovne opreme za psa, kot so posode in odeje, si odgovorite tudi na naslednja vprašanja: Kdo bo skrbel za psa, če boste kdaj šli na dopust? Katera cepljenja so potrebna? Kakšno hrano moj pes potrebuje? Če je volčji špic vaš prvi se, se pred nakupom pozanimajte glede najpomembnejših osnov, kot sta vzgoja in hrana psa. Poleg informativnih besedil na internetu in knjig, se lahko obrnete tudi na rejca ali lastnike psov. Kontaktirajte registrirane pasje klube, pasje šole in rejce.
© Evelina / stock.adobe.com
Pomembno vprašanje, ki si ga lastniki psov vedno znova postavljajo, je, katero hrano potrebuje njihov pes. Čeprav so volčji špici dokaj nezahtevni psi (med drugo svetovno vojno so govorili, da jim je zadostoval en krompir na dan), pa morate poskrbeti, da bo prejel vsa pomembna hranila. Potreba po različnih hranilih ni odvisna samo od psa, temveč tudi od njegove starosti. Mladiček, ki še vedno raste, potrebuje hrano, ki je drugačna od hrane za starejšega psa, ki večino časa preživi v svoji postelji. Na prehranske potrebe psa prav tako vplivajo količina in vrsta vadbe, velikost, teža ter zdravje. Če ste v dvomih, se posvetujte z veterinarjem ali rejcem.
Obstaja veliko ponudnikov suhe in mokre hrane, ki ponujajo različne mešanice, prilagojene določenim pasmam, starostim in velikostim. Pri hrani bodite pozorni, da vsebuje visok delež kakovostnega mesa in zelenjave. V hrani naj bo čim manj živalskih stranskih proizvodov, ki psu ne zagotavljajo veliko hranil. Drug pokazatelj slabše hrane je tudi visoka vsebnost žit, ki v hrani za pse nima kaj iskati. Volčji špic ni posebej nagnjen k prekomerni teži, kot je značilno za pomeranca, čeprav se lahko hitro zredi. Zdrava alternativa tradicionalni prehrani pa je hranjenje s surovo hrano po metodi BARF, ki pa zahteva veliko znanja in izkušenj.
Volčji špic velja za nezahtevnega psa, to pa ne velja le za njegovo prehrano, temveč tudi za potrebo po gibanju in zaposlitvi. Vseeno pa ga ne podcenjujte. Čeprav se zna prilagoditi (skoraj) vsem vašim potrebam in življenjskim razmeram, pa še vedno ostaja pes, ki ima določene potrebe. Čeprav vam z njim ne bo treba vsak dan več ur preživeti na igrišču, pa morate vseeno poskrbeti za dovolj gibanja in igranja. Volčji špic obožuje naravo in se rad potika na prostem. Čeprav se doma mirno uleže med vaše noge, pa zunaj postane prav divji. Z veseljem bo šel z vami na sprehod skozi gozd ali na kakšen daljši pohod. Če ste morda bolj športne narave, pa se bo z veseljem udeležil tudi pasjih športov.
Volčji špic je primeren tako za mlade družine kot tudi za aktivne starejše ljudi, ki radi čas preživljajo na prostem. Kot poslušen in preprost spremljevalec se je sposoben hitro prilagoditi vašim potrebam. Ne glede na to, pa je za tega lajajočega psa bolj primerno življenje na deželi kot pa življenje v utesnjeni hiši.
Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.
Ubogljiv, naklonjen ljudem in prilagodljiv: srednje velik labradorec je izredno priljubljen družinski pes, čeprav ima kot prvotni delovni pes rad psihične in fizične izzive.
