© Photohunter / stock.adobe.com
Nemški dolgodlaki ptičar je čudovit spremljevalec za profesionalne in strastne lovce.
Nemški dolgodlaki ptičar je tipičen pes iskalec. Ne samo videz, temveč tudi njegova zgodovina in značaj ga ločijo od drugih znanih nemških psov iskalec, kot sta nemški kratkodlaki ptičar in nemški živamec. V nadaljevanju vam bomo predstavili tega očarljivega lovca.
Ta pes je čistokrven že od konca 19. stoletja – standard se od takrat skoraj ni spremenil. Je tipičen pes iskalec, ki ga mnogi laiki spontano povezujejo z gordonskim seterjem ali velikim munsterlandcom, s katerim ima pravzaprav veliko skupnega.
Spodaj smo povzeli nekaj značilnosti te pasme, ki so v skladu z nemškim standardom.
Nemški dolgodlaki pes velja za močnega, mišičastega psa, ki ne bi smel biti preveč okoren. Gobec in lobanja sta približno enake dolžine, ramena pa so standardno višja od križa. Rejci bi morali posebno pozornost nameniti lepi dolgodlaki glavi, ki poudarja plemenit videz psa.
Samci nemškega dolgodlakega ptičarja so veliki približno od 60 do 70 cm. Tako kot pri večini pasem so samice nekoliko manjše. Ko popolnoma zrastejo, dosežejo velikost od 58 do 66 cm. Tehtajo okrog 30 kg.
Kar zadeva barve dlake je na voljo veliko možnosti. Segajo od navadne rjave in bele do pegasto rjave, z ali brez vzorcev.
Na hrbtu in ob straneh trupa je dlaka dolga od 3 do 5 centimetrov in leži tesno ob koži. Na vratu, prsih in trebuhu je lahko daljša. Zadnji del sprednjih in zadnjih tac je resast. Pod gležnjem in na glavi je dlaka bistveno krajša, vendar daljša kot pri nemškem kratkodlakem ptičarju.
Oči so vedno rjave in morajo biti čim bolj temne ter brez vidne žmurke. Ušesa nemškega dolgodlakega ptičarja so rahlo obrnjena naprej.
Rep naj bo v zgornji tretjini nekoliko dvignjen in ima daljšo dlako.
Kdor išče prijaznega in nadarjenega lovskega psa, mora to pasmo podrobneje spoznati. Povsem možno je, da je ta pasma prava za vas!
Z lovčevega stališča je nemški dolgodlaki ptičar s svojim umirjenim in uravnoteženim značajem enostaven vzrejo. S svojim lastnikom je tesno povezan in ni agresiven do ljudi. Do neznancev je sicer sramežljiv, a nikoli agresiven.
Njegov značaj igra pomembno vlogo pri vzreji – del tega sta tudi navajanje na strele in nevihte. Ta ptičar velja za občutljivega. Pri nezadostni ali napačni vzreji lahko postane tesnoben.
Nemški dolgodlaki ptičar ni glasen le pri lovu, temveč je tudi odličen čuvaj in je nagnjen k lajanju.
Vsak nemški dolgodlaki ptičar bi moral opraviti šolanje za lovskega psa, saj sta lovski nagon in ostrina zakoreninjeni globoko v njem. Prav tako bi morali omejiti vsakodnevno lajanje. Posebna šola za lovske pse ne vključuje le iskanja različnih sledi, temveč tudi navajanje na glasne strele.
Konec koncev, pes ne bi smel pobegniti, ko se zagrmi strel. Psa, ki ustrezno spusti svojo paro in ga pravilno navadimo na lov, običajno ni težko izšolati. S svojim lastnikom rad dela, kar pa polepša skupno življenje.
Ljubitelji psov, ki iščejo vsestranskega psa za strasten lov in prijaznega štirinožnega prijatelja za prosti čas, bodo pri nemškem dolgodlakem ptičarju zadeli v polno.
Dlaka je gosta, dolga in ima veliko podlanke. Kljub temu je nega dlake precej manj naporna kot pri večini drugih dolgodlakih psov. Dovolj je, če ga na vsakih nekaj dni počešemo, da se dlaka ne zavozla.
Če ste veliko v gozdu in na polju, je najbolje, da kožuh enkrat na dan preverite glede klopov in jih po potrebi odstranite. Okužbo s klopi lahko preprečite z ustrezno zaščito proti klopom. K redni negi spada tudi redno čiščenje ušes.
Beseda delovni lovski pes ni samo ponudba, kot je v primeru nemškega kratkodlakega ptičarja, temveč prava obveznost: Nemški dolgodlaki ptičar sodi v roke lovca, pri čemer pa ceni tesne družinske vezi. Za razliko od nemškega kratkodlakega ptičarja je doma miren in se rad crklja.
Primeren je za družine z otroki. Številni nemški dolgodlaki ptičarji se še posebej tesno povežejo z enim družinskim članom, vendar so prijazni in potrpežljivi do otrok.
Mačke in druge male živali so lahko izjema: Nemški dolgodlaki ptičar in drugi lovski psi so nagnjeni k temu, da preganjajo mačke. Če tovrstni psi živijo z mačkami, je pomembno, da jih na njih navadimo že kot mladičke. Male živali, kot so morski prašički in podobno, nikoli ne smete pustiti brez nadzora z lovskim psom.
Kot delovni lovski pes je nemški dolgodlaki ptičar vsestranski spremljevalec lovcev. Uporabljajo ga v gozdovih, na poljih in v vodi – tako pred ustrelitvijo plena kot po njem. Tega tipičnega gozdarskega psa cenijo predvsem zaradi svoje temeljitosti in trpežne ter neustrašne narave.
Njegove najljubše lovske discipline so sledenje ustreljeni divjadi, pa tudi prinašanje izgubljene divjadi s trav in iz vode. Izgubljena divjad pomeni pridobivanje ubite male divjadi, kot so race ali zajci.
Nemški dolgodlaki ptičar je seveda odličen vodja, kar pomeni, da s svojim nosom na tipičen način pokaže na divjad, ki jo je odkril: Neslišno se ustavi in dvigne sprednjo taco. To je njegova prirojena lastnost.
Preberite več o temi: Lovski nagon pri psih
Ker so nemškega dolgodlakega ptičarja vzredili kot lovskega psa, pasma še danes velja za zdravo in odporno. Kot pri vseh psih s podobno težo, se lahko v redkih primerih pojavijo tudi težave s kolki.
Ugledni rejci pregledajo kolčne sklepe svojih živali, preden jih uporabijo za vzrejo. Ušesa se lahko nagibajo k vnetjem, zato je pomembna dobra higiena ušes, še posebej po skakanju v vodi.
Pasme z majhnim genskim skladom so nagnjene k genetskim motnjam. Klubi to preprečujejo tako, da se izogibajo tako imenovani vzreji prvakov. S tem je mišljeno, da samce z izvrstnimi lastnostmi prepogosto parijo s samicami. V Nemčiji je dovoljeno takšne samce za (uspešno) parjenje uporabiti največ dvanajstkrat.
Pri vrsti primerni vzreji in dobri zdravstveni oskrbi lahko nemški dolgodlaki ptičar živi od 12 do 15 let.
Predniki nemškega dolgodlakega ptičarja so tipični ptičarji, ki so se v Nemčiji razširili že v srednjem veku. Po križanju s predniki britanskega ptičarja so bili nemški dolgodlaki ptičarji še posebej priljubljeni v severnih regijah Nemčije.
V 19. stoletju so križali angleške lovske pse, zlasti seterja in angleškega poenterja, da bi ustvarili nekoliko hitrejšo pasmo. Od leta 1879 pa je pasma čistokrvna. Večina pasemskih značilnosti, ki jih je leta 1897 določil Freiherr von Schorlemer-Alst, se je ohranila do danes.
Še naprej tvorijo temelj za vzrejo nemškega dolgodlakega ptičarja. Pasma je danes priljubljena med lovci, vendar je manj razširjena kot nemški žimavec in nemški kratkodlaki ptičar.
© JWB Fotografie / stock.adobe.com
Kljub prizadevanjem, da bi iz tega delovnega psa naredili čim lepšega štirinožca, pa zanj velja dober moto: ”Od lovcev za lovce.” Ugledni rejci v svoj vzrejni cilj vključujejo tudi lovsko sposobnost psa in tovrstne pse prodajajo svojim kolegom.
Večina rejcev te pasme živi v Nemčiji, ki je domovina tega psa. Vsako leto se v Nemčiji skoti okrog 550 mladičkov.
Mladiček nemškega dolgodlakega ptičarja stane okrog 1.200 evrov.
Za nakup nemškega dolgodlakega ptičarja se lahko obrnete na enega od 16 nemških pasemskih klubov. Starševsko nemško združenje dolgodlaki ptičarjev vam lahko pomaga priskrbeti seznam klubov.
Preden se lahko psi pridružijo vzreji, morajo lastniki predložiti določena dokazila. Ta vključujejo zdravstvene preglede, teste za primernost za lov, kot sta ”dokaz čvrstosti” in ”dokaz poslušnosti”, izpit mladičkov (VJP) ali jesenski vzrejni test (HZP). Seveda morajo samci in samice ustrezati standardom videza.
Združenja in zavetišča, kot sta združenje lovskih psov ali krambambulli, poskrbijo za lovske pse, ki izgubijo svoje domove. Mnogi med njimi iščejo lovske lastnike, s katerimi bi lahko šli skupaj na lov. Nekateri pa so primerni tudi za osebe, ki niso lovci. Vendar pa je čistokrvnih nemških dolgodlakih ptičarjev v takih zavetiščih ponavadi zelo malo.
Ta pasma psov ima veliko skupnega z drugimi pasmami. Kot omenjeno, sem spadata tudi nemški kratkodlaki ptičar in nemški živame. Nemški dolgodlaki ptičar ima iste prednike kot veliki munsterlandec, ki je zelo podobna pasma. Če ne lovite, ampak se želite s svojim štirinožnim prijateljem ukvarjati s pasjim športom, potem se raje pozanimajte o madžarski pasmi vižla (Magyar Vizsla).
Nemški dolgodlaki ptičar je brez dvoma simpatičen in lep pes z močnim zdravjem, ki ni priljubljen samo pri lovcih.
Toda za večino ljubiteljev psov velja, da je tega psa najbolje občudovati od daleč. Profesionalni in ljubiteljski lovci bodo v nemškem dolgodlakem ptičarju zagotovo našli čudovite spremljevalca in delovnega partnerja.
Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.
Ubogljiv, naklonjen ljudem in prilagodljiv: srednje velik labradorec je izredno priljubljen družinski pes, čeprav ima kot prvotni delovni pes rad psihične in fizične izzive.
