© Dogs / stock.adobe.com
Ubogljiv, naklonjen ljudem in prilagodljiv: srednje velik labradorec je izredno priljubljen družinski pes, čeprav ima kot prvotni delovni pes rad psihične in fizične izzive.
Samci so visoki med 56 in 57 cm, samice pa med 54 do 56 cm. Labradorec je srednje velik pes. Je zelo aktiven in ima mišično ter močno telo. Tipičen labradorec je zelo kompakten in ima veliko glavo, močan vrat ter širok prsni koš. Zanj je značilen visoko postavljen rep, ki spominja na vidro in se na koncu zoži. Labradorec ga uporablja kot krmilo med plavanjem. Široka glava ima izrazit stop, močan srednje dolg gobec, ušesa pa so zadaj na glavi.
Druga glavna značilnost je njegova kratka in gosta dlaka, z vodoodporno poddlako. Glede na standard poznamo tri različne barve zgornje dlake: črna, rumena in rjava. Dlaka je vedno enobarvna, se pa pri nekaterih psih pojavlja majhen bel vzorec na prsih. Odtenki rumene barve segajo od kremasto rumene to lisičje rdeče, rjavi labradorci pa so lahko svetlo do temno rjavi in spominjajo na barvo čokolade. Kljub temu pa je črna barva najpogostejša.
Čeprav je v standardu opisana samo ena vrsta pasme, pa sta se v zadnjih desetletjih med vzrejo razvili dve različni liniji labradorcev. Tako obstaja linija pasme Snow Retriever (snežni prinašalec) in Field Trial Labrador (poljski labradorec), ki sta nekoliko bolj atletska, saj sta namenjena za delo in imata ožjo glavo z daljšim gobcem. Po drugi strani pa obstaja linija pasme Dual Purpose (dvojni namen), ki ni namenjen izključno samo za eno stvar (npr. samo za delo) in je bližje prvotni pasmi.
Labradorci obožujejo svojo družino, še zlasti otroke. Najsrečnejši so, če lahko vedno sodelujejo pri vsem in ne marajo biti sami. Opredeljuje jih njihova potrpežljiva in umirjena narava in s svojim mirnim značajem in neomajno prijaznostjo so ključni član družine. Toda, če želite imeti labradorca izključno iz tega razloga, psu to ne bo ravno všeč. Labradorec je bil prvotno vzrejen kot lovski pes, zato je zelo aktiven in obožuje delo. Ima zelo dober voh in je izredno vzdržljiv, hkrati pa naravnost obožuje vodo in igre prinašanja.
Poleg svoje vloge družinskega psa, vsestranske labradorce uporabljajo kot pse vodnike, reševalne pse in plazovne pse, kot tudi policijske in carinske pse. Če ga želite osrečiti, ne pozabite na njegovo željo po delu in aktivnosti. Če boste svojega labradorca psihično in fizično dovolj izzivali, boste hitro opazili, kako je ta pes miren in kako hitro se zna odzvati.
© stock.adobe.com
Labradorec je eden najbolj priljubljenih rodovniških psov v Veliki Britaniji in ZDA, čeprav je priljubljen tudi v mnogih evropskih državah. To ni ravno presenetljivo, saj je labradorec s svojo izrazito naklonjenostjo do ljudi in voljo do poslušnosti res poseben pes. Zaradi svoje prirojene želje, da ugodijo svojemu lastniku, je postal zelo ubogljiv spremljevalni pes, ki zelo rad sodeluje in se prilagaja. Z labradorci lahko brez težav potujete kamorkoli in povsod jih zelo radi sprejmejo. Tujcem se vedno približajo prijazno in z mahajočim repom. Ti prijazni in odprti psi so radovedni in so najsrečnejši, kadar so v družbi. Ne poznajo sramežljivosti, strahu, negotovosti in napadalnosti.
Njihovi predniki izvirajo iz vzhodne obale Kanade, kot tudi iz Newfoundlanda in Landseerja. Po poročilih naj bi labradorec izviral iz črnih vodnih psov z gosto dlako, ki jih poznamo kot psi St. Johna, ki so nekoč pomagali pri lovu in nabiranju ribiških mrež polnih rib, ki so ribičem ušle.
Prvič so jih ciljno vzrejali v drugi polovici 19. stoletja v Angliji in na Škotskem, ko so jih britanski ribiči odpeljali domov. Njihovo ime labradorski prinašalec se nanaša na kanadski polotok Labrador in na njihove odlične sposobnosti prinašanja.
Zaradi njihove volje do lova, so postali priljubljeni tudi med plemstvom (oboževal jih je tudi grof Malmesbury (1778-1841)). Angleški rejci so se osredotočali na njihove odlične lovske sposobnosti. 7. julija 1903 je angleški kinološki klub labradorca končno priznali kot samostojno pasmo. Po več uspešnih razstavah je aktivni in prijazni labradorec hitro postal znan tudi zunaj krogov plemstva in državnih meja. Vendar pa so rumeni in rjavi labradorci dolgo časa veljali za napačne in so jih šele kasneje sprejeli kot isto pasmo.
Čeprav labradorec danes velja za cenjenega družinskega psa, ga še vedno vodi nagon po delu in prinašanju. Večina rejcev, ki se zanaša na standard FCI in se združuje v združenja, se osredotoča na vzrejo zdravih, uravnoteženih in učinkovitih psov. Če boste labradorca izbrali za družinskega psa, ne pozabite, da ste izbrali delovnega psa, ki ga morate zaposliti s številnimi aktivnostmi in vajami. Zato mnoga združenja rejcem in lastnikom labradorcev ponujajo tečaje za dresiranje labradorcev.
Aktivni labradorec, ki se veliko giblje in opravlja dejavnosti v skladu s svojimi potrebami, je na splošno zdrav in robusten pes, ki ga pogosto ne ogroža nobena bolezen. Kljub temu pa pri labradorcih obstaja vrsta dednih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti le z nadzorovano in preudarno rejo. Večinoma gre za bolezni, ki prizadenejo gibalni sistem, kot so displazija kolkov (HD), displazija komolcev (ED) in osteohondroza (OCD), pa tudi dedne očesne bolezni, kot sta progresivna atrofija mrežnice (PRA) ali dedne katarakte (HC).
Pred nakupom labradorca se prepričajte, da so pse s tovrstnimi boleznimi odstranili iz ciljne reje in da so starši ter mladički genetsko zdravi. Samo tako lahko preprečite nadaljnje širjenje teh bolezni. Zdrav in cepljen kužek vas zato lahko stane nekoliko več. Cena labradorca je giblje okrog 1.200 evrov. Ta cena je več kot poštena za zdravega psa, s katerim boste preživeli veliko srečnih let in ne boste pogosto obiskovali veterinarja.
Po nakupu labradorca, je njegovo zdravje vaša odgovornost. Pomembna je uravnotežena prehrana, ki vašemu labradorcu zagotavlja vsa pomembna hranila z ravno zadostno količino energije. Tako bo vaš pes ostal še mnogo let aktiven in zdrav. Žal pa so labradorci zelo nagnjeni k debelosti. Debelost je za pse zelo nezdrava in lahko vodi do številni bolezni, ki jim skrajšajo življenje.
Odvečna maščoba in sladila, kot sta sladkor in glukoza, nista primerna za pse. Zdrava in uravnotežena prehrana običajno vsebuje kakovostno meso (vsaj 70 % naj bo mesa), ki je glavni vir beljakovin za psa. Zelenjava in sadje (okrog 20–30 %) mu prinašata pomembne vitamine in hranila. Vaš pes ne potrebuje veliko žit. Hrana z visoko vsebnostjo žit je ponavadi slabše kakovosti.
Odkrijte naš izbor hrane za labradorce!
Da bi se izognili debelosti, svojemu psu ponudite zadostno količino hrane, ki naj bo hkrati pravilne sestave. Vašemu labradorcu nikoli ne pustite, da bi se sam odločil, koliko bo pojedel. So precej požrešni psi in bi pojedli veliko več, kot pa je dobro za njih in njihov želodec. Količina hrane, ki jo prejmejo, je odvisna od njihove starosti, teže in aktivnosti. En ali dva obroka na dan ob približno isti uri vsak dan sta dovolj. Če ga razveseljujete z občasnimi priboljški, njihovo kalorično vrednost odštejte od dnevnega vnosa kalorij (t.j. ponudite mu manj običajne hrane).
Za labradorce ni predpisanih tabel s težo, zato morate sami oceniti, ali je vaš pes predebel ali presuh oz. ali jé preveč ali premalo. Na splošno velja, da z roko lahko otipate njegova rebra, ne da bi jih videli. Če niste prepričani, se posvetujte z veterinarjem ali rejcem, ki vam bosta pomagala glede prehrane in količine hrane.
© Katherine / stock.adobe.com
Pravilna nega pomembno vpliva na zdravje labradorca. Poleg rednih veterinarskih pregledov, katerih se vsekakor držite, lahko s pregledi doma zgodaj prepoznate in zdravite vnetja. Posebno pozornost namenite ušesom in zobem. Da bi se izognili poškodbam ali vnetjem, mu redno obrezujte kremplje. Njegova dlaka ne zahteva veliko nege in se čisti skoraj samostojno. Vseeno pa jo redno skrtačite enkrat na teden, da odstranite odmrlo dlako in umazanijo.
Za nego si vam ni treba vzeti veliko časa, toda ne pozabite na redne vsakodnevne ali tedenske preglede, ki bodo za vas in vašega psa postali rutina. Psi imajo radi pravila in dobro organizacijo, zato jih nepričakovana presenečenja in spremembe lahko zmedejo. Najbolje je, če z negovalno rutino začnete, ko je vaš labradorec še mladiček in ga navadite sedeti pri miru.
Tudi bivanje in trening sta pri labradorcih dokaj preprosta. Ti prijazni, človekoljubni psi so zato idealni za novopečene lastnike psov. Vseeno pa upoštevajte nekaj osnov zahtev, ki jih prinašajo labradorci.
Labradorec je po naravi delovni pes, zato rabi veliko gibanja in različne možnosti aktivnosti, s katerimi ga lahko razveselite in zadovoljite njegov nagon po prinašanju. Za aktivne labradorce je skoraj nujno, da imate hišo z velikim dvoriščem. Morajo se utruditi, zato skoraj ni treba poudariti, da nekaj kratkih sprehodov na dan ne bo dovolj. Pasji športi, kot so poslušnost, pasji ples, trening za sledilne ali lovske pse, so vse dobre možnosti, da labradorca psihično in fizično zaposlite. Za popestritev vsakodnevnih sprehodov si omislite iskalne in prinašalne igre. Labradorca boste prav tako razveselili, če mu dovolite, da čofota po reki ali jezeru.
Seveda pa vas mora labradorec tudi ubogati, če želite z njim preživeti čas na prostem ali v družbi drugih ljudi. To velja tako za labradorce kot nemške ovčarje. Pravi trening je temelj dobrega odnosa med psom in lastnikom. Na splošno vam bodo labradorci olajšali delo, saj so izredno človekoljubi in vam bodo radi ustregli. Pomembno je, da te občutljive pse trenirate na dosleden in ljubeč način, saj se bo vaš pes veliko bolje odzval na pozitivne spodbude, kot sta pohvala in občasni priboljšek, kot pa preresne spodbude. Novopečenim lastnikom priporočamo, da se udeležijo pasje šole, kjer bo vaš pes vadil najpomembnejše ukaze, lastnik pa, kako nadzirati svojega psa.
Na splošno velja naslednje: bolj natreniran je vaš pes, več stvari boste lahko počeli z njim. To vključuje kolesarjenje, obisk prijateljev ali skupne počitnice na plaži. Življenje z labradorcem bo zares raznoliko.
Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.
Ubogljiv, naklonjen ljudem in prilagodljiv: srednje velik labradorec je izredno priljubljen družinski pes, čeprav ima kot prvotni delovni pes rad psihične in fizične izzive.
