© Jan / stock.adobe.com
Srednje veliki kromforlander je zelo prijazen in pozoren pes, ki je zelo navezan na svojega lastnika. Ko spremljevalni pes je odličen za družine ali samostojnega lastnika. Ima bel kožuh z rjavimi pikami, dlaka pa je lahko rahlo kodrasta ali ravna.
Kromforlander tudi kot odrasel pes ohrani svoj privlačen mladostni videz. Ta beli pes z rjavimi pikami, zvestimi rjavimi očmi in poševnimi ušesi se zelo rad spotika ob noge svojega lastnika.
Obstajata dve različici pasme kromforlander:
Osnovna barva obeh različic je bela. Njegov značilni videz dopolnjujejo svetlo rjave, rdečkasto-rjave ali temno rjave pike različnih velikosti in oblik, ki se nahajajo na njegovi beli dlaki. Njegovo glavo zaznamuje simetrična razporeditev dlake.
Kromfohrländer spada med srednje velike pse, njegova višina v vihru pa meri od 38 do 46 cm. Težak je od 10 do 12 kg.
Srednje veliki kromforlander s svojimi rjavimi in iskrenimi očmi je tudi po značaju popoln družinski pes: je ljubezniv, prijazen in preprost. Zaradi svoje družabne narave in prilagodljivosti je primeren tako za družine z otroki kot tudi starejšega ali mladega samostojnega lastnika.
Vendar pa včasih pokaže teritorialno vedenje do drugih psov, še zlasti, če so na njegovem ozemlju. V tem lahko opazimo zapuščino terierja, ki ga kromforlander še vedno nosi v svoji krvi. Z malo spretnosti in doslednosti pa lahko to posebnost hitro ukrotimo.
V tem primeru pa ste kot lastnik še posebej odgovorni. Kromforlander je pes, ki se naveže le na eno osebo. Druge člane družine še vedno spoštuje, vendar pa uspeh vzreje in vzgoje slonita na sposobnostih njegovega lastnika.
Kljub temu mu družina pomeni zelo veliko. Najbolj prijetno se počuti, ko je zbrana vsa družina. Zelo rad prevzame vlogo psa čuvaja in laja na mimoidoče. Zato je na trenutke do tujcev zadržan in skeptičen. Ko pa pridobi njihovo zaupanje, se izkaže za družabnega in veselega psa.
Če upoštevate njegove posebnosti, na primer njegovo teritorialno vedenje, je vzreja kromforlanderja precej neproblematična in tudi precej lahko izvedljiva za novopečenega lastnika psov. Z veliko ljubezni, tesno družinsko povezanostjo in predvsem veliko doslednosti lahko kromforladnerja spremenite v družabnega in prijaznega psa spremljevalca.
Pomembno je, da ima njegov lastnik jasno določene vzgojne cilje in mu dosledno postavlja pravila za prijetno skupno življenje. Inteligentni kromforlander hitro prepozna negotovost ali nedoslednost, ki ju uporabi v svojo korist.
Bolj intimen in zaupljiv je odnos med psom in lastnikom, hitreje boste dosegli uspeh pri treningu. Čeprav je lahko zaradi svoje terierjeve krvi včasih malce trmast, je drugače zelo zvest in ljubeč pes. Svojemu lastniku bo sledil kamorkoli, tudi ko bo šel z njim na sprehod. Druga prednost je, da rodovniški pes skoraj nima lovskega nagona in zato lahko sproščeno sledi svojemu lastniku v naravi.
© Dirk Schäfer / stock.adobe.com
Kromforlander resnično uživa zunaj v naravi. Na pohodih ali kolesarskih turah se izkaže za zelo športnega in vzdržljivega. Poleg tega je uspešen tudi v pasjih športih, kot je na primer agility. Čeprav ima rad šport, pa obožuje tudi dneve počitka.
Kljub temu kromforlander spada v družino aktivnih psov in rad preživlja čas na prostem ter odkriva vedno nove načine zabave.
Če ga boste dovolj zaposlili in poskrbeli, da bo s svojo človeško družino užival, se bo dobro počutil tudi v mestu. Priporočljivo je, da živite v hiši z vrtom, kjer lahko pes po mili volji teka naokrog. Seveda pa ne pozabite, da ta majhen pes lahko tudi veliko laja, še posebej v manjšem mestnem stanovanju. Pomembno je, da mu že kot mladičku dopoveste, da ste vi glavni.
Na srečo je skrb za kromforlanderja precej preprosta: zadostujta že redno krtačenje (dva do trikrat na teden – odvisno od vrste dlake) in preverjanje stanja tačk, ušes ter krempljev.
Hrano naj sestavlja približno 75 odstotkov živalskih in 25 odstotkov rastlinskih sestavin. Številni lastniki psov dandanes prisegajo na metodo surovega hranjenja BARF, druga pa spet raje posegajo po pripravljeni suhi ali mokri hrani. Toda brez skrbi: izberite obliko hrane, ki najbolj ustreza vam in vašemu psu.
Ob nakupu hrane bodite pozorni predvsem na kakovost hrane. Preverite, od kod izvira meso in iz česa je hrana sestavljena. Če ne morete natančno določiti izvora mesa ali če se na seznamu sestavin pojavijo umetni ojačevalci arom, sladkorji in veliko žita, potem se takšni hrani raje izogibajte.
Količina hrane je odvisna od posameznega psa. Vse je odvisno od starosti, teže in aktivnosti psa. Kot osnovno pravilo velja, da naj kromforlander zaužije od dva do štiri odstotke svoje telesne teže.
Prizadevanja pasemskih klubov, da bi se izognili parjenju znotraj družine in s tem zmanjšali povečano tveganje pasme za dedne bolezni, so že pokazala vidne rezultate. Potomci iz zdrave in strogo nadzorovane vzreje kromforlanderja so za dedne bolezni dovzetni tako kot ostali rodovniški psi.
Bolezni kolen so ene izmed najpogostejših bolezni te pasme. Povprečna življenjska doba kromforlanderja je 15 let.
Zgodovina kromforlanderja se začne s psoma Peter in Fiffi. Ilse Schleifenbaum je kmalu po koncu druge svetovne vojne v svoji domači dolini Krom Fohr blizu Siegena našla popolnoma sestradanega psa in ga odnesla domov k sebi. Poimenovala ga je Peter. Po pričevanjih naj bi bil Peter morda bretonski grifon, čeprav so nekateri kinologi v to potrditev dvomili, saj je izgled njegovih potomcev pričal proti temu.
Peter je pod okriljem Ilse Schleifenbaum hitro okreval in kmalu postal nepogrešljiv ter zvest spremljevalni pes. Kmalu je tudi spoznal sosedovo psičko Fiffi. Fiffi ni imela rodovnika, so jo pa opisali kot foksterierja. To je privedlo do parjenja in Ilse Schleifenbaum je nekega dne našla leglo belo-rjavih zdravih mladičkov.
Ti plišasti mladički so hitro dobili svoje kupce. Številni ljubitelji psov so v nemirih in med vojno izgubili svoje štirinožne spremljevalce. Ker je v tem času trpela tudi vzreja rodovniških psov, je Ilse Schleifenbaum skovala načrt, da s Petrom in Fiffi ustvari novo pasmo psov. Tako je poskrbela za večkratno parjenje med Petrom in Fiffi.
Ilse Schleifenbaum je podporo našla pri svojem prijatelju Ottu Bornerju iz Dortmunda, takratnega direktorja Združenja za nemško pasjo industrijo (VDH). Čeprav sta Peter in Fiffi poskrbela samo za eno rodovniško linijo in je nadalje prišlo samo do parjenja v družini, je združenje VDH leta 1955 priznalo novo pasmo, ki so jo poimenovali kromforladner (po istoimenski dolini blizu Siegena). Kmalu zatem je pasmo priznalo še mednarodno združenje FCI (Fédération Cynologique Internationale).
V današnjih pogojih kromforladnerja skorajda ne bi priznali za samostojno pasmo. Ne glede na to, pa je ostal samostojna pasma vse do danes. To nenazadnje ne sloni na njegovem lepem izgledu in prijaznem značaju. V Nemčiji se vsako leto skoti okrog 200 mladičev kromforlanderja.
Rejsko združenje ProKromfohrländer se že od leta 2010 ukvarja s problemom parjenja znotraj družine, ki še vedno obremenjuje rodovniške pse. Da bi ustvarili širšo vzrejno bazo, so psa križali z zelo podobno dansko-švedsko pasmo „Dansk-Svensk Gårdshund“. Rezultati tega križanja so zelo obetavni.
© Conny Hagen / stock.adobe.com
Če iščete čistokrvnega kromforlanderja, morate najprej poiskati uglednega rejca. V lokalnih pasjih klubih lahko dobite seznam registriranih rejcev te pasme. Pokličite več rejcev in jih povprašajte o njihovih psih.
Če se vam rejec zdi prijeten in vam brez zadržkov pove vse potrebne podatke, se dogovorite za srečanje. Ugleden rejec vas bo povabil k sebi domov, kjer boste spoznali mladičke in njihovo mater ter si boste ogledali okolje, kjer živijo.
Na tem prvem srečanju še ne boste kupili mladička, temveč ga boste samo spoznali.
Rejec vam bo postavil nekaj svojih vprašanj, na katere odgovorite čim bolj iskreno. Uglednega rejca, ki za svoje pse skrbi odgovorno in z veliko ljubezni, bo zanimalo, komu bo svojega mladička prodal.
Tudi sami rejcu postavite nekaj vprašanj o pasmi, prehrani in vzgoji psa. Več kot veste, bolj ste lahko prepričali, da ste izbrali pravilnega rejca.
Poleg dobrega vtisa o rejcu, starševskih psih in mladičih so pomembne tudi uradne zadeve. V vsakem primeru zahtevajte rodovnik, dokazilo o cepljenju in veterinarsko spričevalo, kjer je navedeno, da so živali dobrega zdravja. Pri rodovniku pazite, da se ista imena ne pojavljajo večkrat in da v preteklosti ni prišlo do parjenja znotraj družine. Tako imate najboljše možnosti, da prejmete zdravega in pristnega kromforlanderja, s katerim boste preživeli veliko srečnih trenutkov.
Cena čistokrvnega kromforlanderja z vso ustrezno dokumentacijo znaša okrog 1.000 evrov.
Na splošno lahko rečemo, da je kromforlander precej neproblematičen pes. To velja za njegovo prehrano in nego, kot tudi za vzgojo. Prilagodi se življenjskemu slogu svojega lastnika, rad živi v mestu ali na podeželju. Enako prijetno se počuti pri samostojnem lastniku kot v družini.
Na koncu je vse odvisno od tega, koliko časa lahko preživite z njim. Kromforlander se običajno naveže na eno osebo, s katero želi preživeti čim več časa, zato mu ni ravno prijetno, če mora dlje časa ostati sam.
Zato svojemu kromforlanderju namenite dovolj časa, pa naj bo to sprehod v naravi, igranje na pasjem igrišču ali kar doma.
Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.
Ubogljiv, naklonjen ljudem in prilagodljiv: srednje velik labradorec je izredno priljubljen družinski pes, čeprav ima kot prvotni delovni pes rad psihične in fizične izzive.
