© Harald Kreuzer / stock.adobe.com
Čvrsta postava, ozka glava in groba gosta dlaka kratkodlakega škotskega ovčarja na prvi pogled spominja na hrta. Vendar pa ima kratkodlaki škotski ovčar vse pozitivne lastnosti ovčarjev, skrb zanj ni zapletena, hkrati pa je trpežnejši od bolj priljubljenega dolgodlakega škotskega ovčarja.
Kratkodlaki škotski ovčar nikoli ni postal tako priljubljen kot dolgodlaki škotski ovčar. Vsekakor pa se mu ni treba skrivati v senci svojega bolj priljubljenega sorodnika.
Zaradi številnih pozitivnih značajski lastnosti je kratkodlaki škotski ovčar zelo zaželen rodovniški pes. Z veseljem sledi navodilom svojega lastnika, v stresnih situacijah pa zelo redko postane živčen ali celo agresiven. Zaradi svoje harmonične in vesele narave ter igrivega in otrokom prijaznega načina je odličen družinski pes spremljevalec.
Ta občutljivi in ljubeznivi ovčar rad preživlja čas s svojim lastnikom, ne glede na njegovo ovčarsko preteklost. Malo verjetno je, da bo odtaval stran, saj se raje zadržuje blizu svoje človeške družine. Za tega v ljudi usmerjenega psa nikakor ni primerno, če ga dlje časa pustimo samega ali pa ga celo zaklenemo v boks. Kratkodlaki škotski ovčar rad zadovolji svojega lastnika in se zelo rad uči.
Posledično je trening kratkodlakega škotskega ovčarja precej preprost. Čeprav potrebuje dosledno vzgojo kot vsi drugi psi, je tudi primeren za lastnike začetnike, predvsem zaradi hitrega razumevanja, naklonjenosti in prijazne narave. Ko se nauči, kaj od njega pričakujemo, nas bo ubogal tudi, če ga ne bomo neprestano trenirali. Pomembno je, da se lahko zanese na našo ljubezen. Nikakor pa ne smemo biti preveč strogi ali grobi do njega, saj velja za občutljivega in prijaznega psa.
Včasih energičen značaj in močno ter okretno telo kažeta, da si kratkodlaki škotski ovčar želi neprestane zaposlitve. Čeprav uživa v crkljanju, ne smemo pozabiti, da gre za nekdanjega delovnega psa, katerega aktivnosti in potrebe po gibanju ne gre podcenjevati. Vendar pa kratkodlaki škotski ovčar ni zahteven pri izbiri svojih nalog. V nasprotju s številnimi drugimi ovčarji ne išče odgovornosti ali velikih izzivov. Morda ga bodo zadovoljile že preproste igre iskanja ali izvajanje preprostih trikov. Seveda je to odvisno tudi od osebnosti vašega psa. Kratkodlaki škotski ovčar je zelo primeren in nadarjen tudi za pasje športe.
Kratkodlaki škotski ovčar pa ni le dober v pasjih športih. Ta rodovniški pes nas že na prvi pogled očara s svojo elegantno atletsko postavo in pozornim izrazom. V primerjavi z dolgodlako različico pasme so kratkodlaki ovčarji na splošno nekoliko bolj trpežni, močni in aktivni. Čeprav njegova glava od spredaj zgleda zelo ozko, pa je kratkodlaki škotski ovčar energije poln pes, ki je v povprečju za 5 do 8 kg težji od dolgodlakega ovčarja.
Čeprav je po standardu FCI določena največja teža za samce okoli 29 kg in do 25 kg za samice, pa obstajajo številni ovčarji, ki tehtajo 35 kg (samci) ali 30 kg (samice). Ker je kratkodlaki škotski ovčar precej velik (od 56 do 61 cm za samce in 51 do 56 cm za samice), nikoli ni videti debel ali težak. Ravno nasprotno: zaradi dobre razporeditve mišic, ki so lepo vidne skozi kratko ravno dlako, daje videz aktivnega in atletskega psa.
Standard pasme priznava tri različice kratkodlakega škotskega ovčarja glede na barvo:
Pri vseh treh barvnih različicah se lahko vidijo tipične bele lise škotskega ovčarja. Skoraj vsi pripadniki te pasme imajo skoraj v celoti bele šape. Kratka in ploska dlaka, po kateri je ovčar dobil ime (v nasprotju z dolgodlakim škotskim ovčarjem), je zelo gosta in zaradi podlanke zanesljivo ščiti psa pred mrazom, vetrom in dežjem.
V nasprotju z bolj priljubljenim modnim dolgodlakim škotskim ovčarjem je kratkodlaka pasma dolgo ostala čisti kmečki in pastirski pes, ki je bil vzrejen predvsem na podlagi njegove uporabnosti in manj zaradi videza. Njegov krajši kožuh izraža njegovo delovno preteklost; daljši kožuh namreč ni bil najbolj primeren za delo.
V nasprotju s svojim dolgodlakim sorodnikom je kratkodlaki škotski ovčar dolgo ostal neznan zunaj svoje države izvora. Še danes v mnogih državah zelo redko srečamo kratkodlakega škotskega ovčarja. Njegova zgodba na Britanskem otočju pa je nekoliko drugačna. Tamkajšnji kmetje so hitro odkrili lastnosti teh rodovniških psov in jih sprva vzredili za delo s čredami. Bil je odličen varuh ovc in je hkrati bil zelo pozoren spremljevalec kmetov. Kmalu so se prvi kratkodlaki škotski ovčarji znašli na pasjih razstavah v Veliki Britaniji. Leta 1870 so ustanovili ločeni ocenjevalni razred za kratkodlake ovčarje.
Zlasti po zaslugi slavnega dolgodlakega škotskega ovčarja in televizijske zvezde Lassie, kratkodlaki škotski ovčar ni nikoli postal zelo priljubljen. Kratkodlaki škotski ovčar je z Britanskega otočja prešel v druge države šele v sredini 20. stoletja, zlasti v 60. letih. Vendar pa ti pasemski psi postajajo čedalje bolj priljubljeni med ljubitelji psov, saj so zares prijateljski, prijazni do otrok, njihove dlake pa ni težko negovati.
Prednost zelo majhnega števila kratkodlakih škotskih ovčarjev je, da so za pasmo značilne bolezni dandanes manj razširjene kot pri pogosteje vzrejenih dolgodlakih škotskih ovčarjih. Kratkodlaki škotski ovčar nikoli ni postal modni pes in zato ni bil žrtev poskusov vzreje, kjer se za ceno zdravja rejci osredotočajo na določene estetske lastnosti psa.
Ne glede na to pa se kratkodlaki škotski ovčar občasno sooča z za vrsto značilnimi boleznimi. Običajno gre za okvaro MDR1, intoleranco za nekatera zdravila, ki je zelo razširjena med škotski ovčarji. Poleg tega so škotski ovčarji nagnjeni k razvoju dermatomiozitisa (bolezni, ki prizadene kožo in mišice) in očesne anomalije škotskega ovčarja. Ker so te za pasmo značilne bolezni dedne, lahko s pomočjo genetskih testov na živalih, ki so vključene v vzrejo, zmanjšamo možnost njihovega nadaljnjega širjenja.
Če vas zanima mladiček kratkodlakega škotskega ovčarja, se prepričajte, da je rejec izvedel vse potrebne veterinarske preglede in cepitve. Čeprav kratkodlaki škotski ovčarji veljajo za zdrave pse, pa je upoštevanje pravil pasje vzreje ključno, da mladičke obvarujemo pred okvarami organizma. Zato kupujte samo pri uglednemu rejcu, ki upošteva vzrejne smernice in vam zagotovi vse pomembne dokumente. Vsekakor pa upoštevajte tudi svoj osebni vtis. V primerjavi z drugimi podobnih pasem bomo pri kratkodlakemu škotskemu ovčarju veliko redkeje naleteli na neodgovornega rejca, ki mu je mar le za dobiček. Pri odločitvi upoštevajte tudi stanje mladičkov in njihovega okolja. Izogibajte se rejcem, ki želijo čim prej prodati svoje mladičke po dobri ceni in se požvižgajo na dobrobit svojih živali.
Ugleden rejec vam bo lahko zagotovil veliko informacij o ustrezni prehrani svojih psov. Po nakupu mladička vam priporočamo, da psa še nekaj časa hranite s hrano, ki vam jo priporoči rejec. Nato pa počasi preidite na hrano za odrasle pse, da boste zadovoljili vse potrebe svojega odraščajočega psa. S staranjem pa bo pes potreboval manj obrokov na dan. Medtem ko mladički prejmejo do štiri obroke, pa sta dva ali eden povsem dovolj za odraslega ovčarja.
Hrana, ki jo psu ponudite, je v veliki meri odvisna od vaših lastnih pričakovanj in mnenj. Ne obstaja hrana, ki bi bila popolna za kratkodlakega škotskega ovčarja, tudi če zasledite hrano, ki je namenjena izključno tej pasmi – škotski ovčarji imajo enake potrebe kot drugi psi. V glavnem potrebujejo veliko kakovostnega mesa in zelenjave za zdrav razvoj. Ne pozabite pa, da preveč žit ali dodanega sladkorja ni zdravo za pasji organizem.
Pomembno je, da hrano prilagodite njegovemu življenjskemu slogu. Družinski pes ima zagotovo drugačne potrebe kot pes, ki še vedno opravlja vlogo ovčarja. Pri izbiri prehrane moramo upoštevati dejavnike, kot so stopnja aktivnosti, starost, teža in zdravje psa. Če ste v dvomih, se posvetujte z veterinarjem ali strokovnjakom za pasjo prehrano. Psu ponudite samo tisto hrano, za katero veste, da je iz kakovostnih sestavin. Če hrane ne želite sami pripravljati doma oz. vas ne zanima hranjenje z metodo BARF, potem dobro preučite pripravljeno hrano. Preverite sestavine na embalaži, ki vam povedo, od kod izvirajo, kakšne kakovosti so in iz česa so sestavljene.
© Yps71 / stock.adobe.com
Kratkodlaki škotski ovčar ne predstavlja velikega izziva, kar se tiče njegove nege. V primerjavi s podobnimi pasmami ima kratko in plosko dlako, ki je ni treba pretirano negovati. Dovolj je, če ga redno krtačimo in s tem iz dlake odstranimo umazanijo ter ohranjamo njen sijaj. Vsekakor pa se mu v času menjave dlake moramo malce bolj posvetiti. V tem primeru vam lahko pomaga gosta krtača, ki odstranjuje vozle iz podlanke.
Ker je kratkodlaki škotski ovčar prijazen in neagresiven pes, ki ne postavlja visokih zahtev glede nege in posebnih dejavnosti, je odličen pes za začetnike. Vsekakor pa psa nikoli ne kupite na hitro. Vsi člani družine se morajo strinjati glede novega hišnega ljubljenčka in ga pomagati vzdrževati.
Kratkodlaki škotski ovčar potrebuje veliko gibanja. Tesno se poveže s svojo človeško družino in nam bo hvaležen za vsakršno pozornost, ki mu namenimo. Umirjeni in prijazni kratkodlaki škotski ovčarji se običajno zelo dobro razumejo z otroci in živalmi. Zato so ti izvrstni čuvaji ovac odlični soigralci, ki se s svojo dobronamerno naravo in igrivostjo z veseljem ukvarjajo z najrazličnejšimi dejavnostmi. Lastnik, ki dolge ure preživi v službi, žal ni najprimernejši za te družabne in v ljudi usmerjene pse. Če pa se imate čas temeljito posvetiti svojemu psu, potem bo kratkodlaki škotski ovčar zagotovo postal vaš umirjen in prijazen spremljevalec, ki vam bo prinesel ogromno veselja.
Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.
Ubogljiv, naklonjen ljudem in prilagodljiv: srednje velik labradorec je izredno priljubljen družinski pes, čeprav ima kot prvotni delovni pes rad psihične in fizične izzive.
