© byrdyak / stock.adobe.com
Čivava je najmanjši pes na svetu, ki ima eno najdaljših življenjskih dob med pasjimi pasmami. Izvira iz Mehike, ime pa je dobila po zvezni državi Chihuahua.
Ti majhni mehiški psi imajo ogromno samozavest za njihovo majhno telo. Čivava rada prevzame vlogo protagonista in zahteva pozornost svojega lastnika. To pomeni, da neprestano laja ali pa celo zaigra poškodbo. Je samozavesten in pogumen pes, še zlasti, če ga primerjamo z njegovimi veliko večjimi kolegi. Čeprav se čivava rada preceni, hkrati pa tega majhnega in temperamentnega psa ne smemo podcenjevati. Kljub temu, da se pustijo razvajati, pa so zunaj naših torbic zdravi in čili psi, ki so presenetljivo vzdržljivi in se dobro izkažejo tudi v pasjem športu. Zlasti v ZDA veljajo za spoštljive terapevtske pse zaradi svoje inteligence, empatije in nenazadnje tudi velikosti. Ker so neprestano pozorne, so tudi odlični psi čuvaji. Za razliko od njihove krhke podobe pa gre za trpežne živali, ki so ob pravilni vzreji odporne na bolezni. Zato ni nič nenavadnega, če živijo tudi 16 let ali več. Ni nam jih treba vselej nositi v torbicah – v bistvu prav rade odkrivajo svet na lastno pest. Čeprav v slabem vremenu rade ostanejo v stanovanju, pa nam jih ni treba takoj obleči v pasji plašč, ko se gredo zabavat na sneg. Čivave so zelo igrivi psi in so rade v tesnem stiku s svojo človeško družino ter nerade zapustijo svojega lastnika. V nevarnih situacijah bi brez pomisleka branile svojega lastnika, čeprav bi s tem same padle v nevarnost. Čivave so na splošno prijazne in družabne živali. Rade se družijo z drugimi ljudmi in psi. Ne marajo pa majhnih otrok, ki od lastnika zahtevajo veliko pozornosti. So pa povsem srečne v družinah z nekoliko starejšimi otroki (od 6. leta naprej).
Profesionalna socializacija in dosleden trening sta zelo pomembna za brezskrbno življenje s temi majhnimi kupčki energije. Na ta način lahko že od začetka preprečimo njihovo lajanje in pretirano trmoglavost.
Značilne lastnosti temperamentne čivave so majhna velikost, velika netopirjeva ušesa in nesorazmerne oči na glavi v obliki jabolka, kjer se nahaja tudi kratek pikast nos.
Njihova barva kožuha je tako raznolika kot njihov značaj. Glede na standard FCI, kjer so čivave navedene pod številko 218 v 9. skupini (spremljevalni in majhni psi, ki niso predmet delovnih preizkušenj), so dovoljene vse barve, njihove kombinacije in odtenki.
Glede na dolžino dlake ločimo naslednji dve vrsti čivav:
Zanimivo je, da standard ne navaja točne višine ramen. Velikost psa standard določa na podlagi teže, in sicer idealna teža čivave znaša med 1,5 kg in 3 kg. Ne glede na to pa so sprejeti tudi psi med 500 g in 1,5 kg, kjer so bolj priljubljene manjše čivave. Pse, težje od 3 kg, večina združenj ne priznava. Želja po čim manjših psih je privedla do tega, da so pri vzreji uporabljali izjemno lahke pse, ki so tehtali le okrog 500 g. Aktivisti za pravice živali kritizirajo cilj vzreje vedno manjših čivav in dejanje primerjajo z mučenjem. Majhni psi, kot so čivave, čedalje bolj trpijo zaradi zdravstvenih težav.
© Phanuwat Y. / stock.adobe.com
Kljub široki paleti teorij o izvoru čivave je dokaj gotovo, da pasma prihaja iz Mehike. Še danes obstaja veliko majhnih divjih psov, ki so zelo podobni rodovniški čivavi in se nahajajo v severni mehiški provinci z istim imenom. Ta teorija predlaga, da so prednike čivav, tečiče, v starodavni Mehiki uporabljali za žrtvovanja. V religioznem smislu je čivava vodila mrtve duše v onostranstvo, čeprav je to pomenilo, da so čivave žrtvovali na številnih pogrebih.
Druga teorija predvideva, da so čivave za žrtvovanja uporabljali že Azteki. Nekateri gredo še dlje v preteklost in verjamejo, da so prednike čivav vzrejali že Tolteki. To pomeni, da so čivave stare več kot 1.000 let. Spet druga legenda trdi, da so pse v Mehiko pripeljali Španci, ko so v 15. stoletju osvojili državo. Do danes niso v celoti potrdili nobene od teh teorij.
Toda zgodovina čivav dobi svoj največji pomen v 19. stoletju. Takrat so mehiški kmetje iz province Čivava vedno bolj pospešeno začeli prodajati pse ameriškim popotnikom. To je bil začetek svetovne slave čivav. Turiste je ta najmanjši pes na svetu s svojimi velikimi očmi in ušesi popolnoma prevzel, tako da so ga razširili po celotni Ameriki in prenesli tudi v Evropo.
Čeprav je čivava zaslovela zaradi svojega nenavadnega videza (majhno telo, velika glava), pa ji je ciljno usmerjena vzreja nakopala nekaj zdravstvenih težav. Nepravilna vzreja, kjer je bil poudarek na videzu in ne zdravju, torej na njihovih skorajda prevelikih očeh in majhnem smrčku, je privedla do zelo občutljivih oči, kot tudi težav z zobmi in dihali. Pojavljali pa so se tudi drugi zdravstveni zapleti, ki so posledica vzrejanja čedalje manjših čivav. Ker nekateri psi tehtajo komaj 500 g, se s težavo upirajo okužbam in drugim boleznim. Medtem ko so normalno velike čivave prvinsko trpežne živali, ki živijo dolgo časa (to tudi dokazuje njihovo življenje na mehiških ulicah), pa pretirano majhni psi pogosto zbolijo ali umrejo že v zgodnji starosti. Tudi na videz neškodljiva virusna obolenja, ki lahko privedejo do driske in bruhanja, so za te drobne pse lahko hitro smrtno nevarna. V takšnih primerih je vsekakor priporočljivo, da nemudoma obiščete veterinarja. Ker čivave veljajo za modnega psa, ki nemočno strmi iz luksuznih torbic slavnih zvezdnikov, pa še vedno obstajajo kruti rejci, ki se jim po glavi plete samo hiter zaslužek. Ne upoštevajo priporočila za rejo in se požvižgajo na zdravstvene preglede za ugotavljanje zdravstvenega stanja živali za parjenje. Vse to je povzročilo povečanje števila dednih bolezni čivave. Mednje spadajo na primer nepravilno zarasli zobje, zgodnja izguba zob, luknje v ustih, obratno kihanje, insuficienca mitralne zaklopke, hidrocefalus in nepravilno razvita pogačica.
Da bi čim bolj zmanjšali nevarnost nastanka takšnih bolezni priporočamo, naj kupci poiščejo rejca, ki jim lahko zagotovi vso potrebno dokumentacijo in potrdila o zdravstvenih pregledih ter cepljenjih. Večina rejcev, ki se omenjenih pravil drži, je članov priznanih združenj za čivave in pse vzrejajo v skladu s standardi FCI. Oboževalce, ki želijo posnemati svoje vzornike, kot sta Britney Spears in Paris Hilton, in si priskrbeti čivavo, bodo presenetile cene teh majhnih psov. Mladički čivave stanejo približno 1.000 evrov. Navsezadnje je odgovorna vzreja psov za rejca zelo draga, velikost psa pa pri tem ne igra nobene vloge. V večini primerov pa velja, da se nakup zdravega psa pri profesionalnem rejcu zelo splača. Na ta način boste prihranili veliko veterinarskih stroškov, hkrati pa s svojim spremljevalcem preživeli veliko srečnih let. Profesionalni in resni rejec z veliko izkušenj s čivavami vam bo s koristnimi nasveti tudi po nakupu rade volje pomagal.
© suwatwongkham / stock.adobe.com
Nasveti rejcev glede pravilne prehrane za majhne pse so pogosto zelo koristni, saj vas zelo širok izbor hrane za živali hitro zmede. Poleg številnih različnih proizvajalcev hrano delimo na mokro in suho ter hrano za mladičke, odrasle in starejše pse, na organsko in običajno hrano. Zato izbira prave hrane ni mačji (oz. pasji) kašelj. Drug zapleten dejavnik je, da vam ne moremo podati pravega odgovora za izbiro pravilne hrane za vašo čivavo. Pravilna hrana je odvisna od številnih dejavnikov, zato moramo pri izbiri hrane upoštevati starost, težo, aktivnost in zdravstveno stanje psa.
Ne glede na to pa lahko preberemo sestavine na embalaži in tako določimo, ali je hrana kakovostna. Dobra hrana vsebuje visok delež živalskih beljakovin. Meso je najpomembnejši vir beljakovin za čivave. Tudi ti majhni psi so v prvi vrsti mesojedci, njihov prebavni trakt pa je namenjen prebavljanju mesa in kosti. Zaradi močne želodčne kisline lahko čivave brez težav prebavijo kosti in hrustanec, čeprav jih hranimo z metodo BARF (surovo hranjenje). Psi ne potrebujejo veliko žit, saj le-ta pri psih velikokrat povzročajo alergije. Tudi sladkor nima kaj iskati v pasji hrani. Ne glede na to pa naj bo hrana bogata z zelenjavo, saj zagotavlja zadostno zalogo vitaminov. Kljub temu se prepričajte, da so količine vitaminov in hranilnih snovi pravilne. Mnogi proizvajalci hrano obogatijo z dodatnimi vitamini, pri tem pa velikokrat presežejo priporočen odmerek. Presežek hranil je lahko enako škodljiv kot pomanjkanje hranil.
Kadar gre za izbiro med mokro ali suho hrano, upoštevajte naslednje: čeprav je suha hrana pogosto cenejša in vsebuje manj maščob od mokre, pa vsebuje tudi več konzervansov. Ker suha hrana ne vsebuje veliko vlage, morate svoji čivavi zagotoviti zadostno količino pitne vode. Druga možnost je, da čivavo hranite tako z mokro kot suho hrano, vendar obe vrsti hrane nikoli ne mešajte v enem obroku. Ker psi z različno hitrostjo prebavljajo mokro in suho hrano, bi lahko to privedlo do prebavnih težav. Zgoraj omenjena metoda hranjenja BARF je alternativa vnaprej pripravljeni hrani, t.j. biološko primerna surova hrana, ki pomeni, da psi prejmejo samo sveže surovo meso in zelenjavo. Prednost surove hrane je vsekakor v tem, da naravni vitamini, ki jih pogosto izgubimo pri običajni predelavi hrane, ostanejo nedotaknjeni in psu samodejno zagotovijo vsa potrebna hranila in vitamine.
Ne glede na to, ali se boste odločili za metodo BARF ali pripravljeno mokro ali suho hrano, je na koncu vse odvisno od tega, kateri način hranjenja najbolj ustreza vašemu vsakdanjemu življenju. Na splošno velja, da lahko psa hranite na vrsti primeren način tako z metodo BARF kot tudi s pripravljeno hrano. Pri tem morate samo paziti na to, da je hrana prilagojena potrebam čivave. Če ste v dvomih, se obrnite na rejca ali veterinarja.
Odkrijte naš izbor hrane za čivave!
Kot velja za vse pse, pravilna in zdrava hrana, veliko ljubezni ter naklonjenosti, primerna nega in zadostna aktivnost igrajo ključno vlogo pri tem, da bo vaša čivava živela dolgo, zdravo in vrsti primerno življenje.
Redno krtačenje je glavni del primerne nege za čivave, zlasti pri dolgodlakih čivavah. Prav tako moramo pregledovati oči in ušesa svojega psa, da lahko v zgodnji fazi prepoznamo morebitne zdravstvene težave. Druge nege ti majhni psi ne potrebujejo, uživali pa bodo tudi v manjših stanovanjih. Pravzaprav so idealni psi za majhna stanovanja.
Kljub njihovi velikosti pa ne smete podcenjevati njihove želje po igri in jim dovolite, da se z vami dovolj gibljejo. Zelo se ozirajo na svojega lastnika in potrebujejo veliko ljubezni ter pozornosti, da bodo zares srečne. Obožujejo dolge sprehode v lepem vremenu, v grdem pa raje ostanejo doma. V takšnih primerih lahko svojo potrebo hitro opravijo na kosu starega časopisnega papirja, če ste jih v mladosti tako naučili.
Dobra in dosledna vzgoja mladička ter socializacija z drugimi psi bodo zelo olajšali življenje s čivavo. Morda vam bo s tem tudi uspelo preprečiti njihovo neprestano lajanje in cviljenje ter tako poskrbeti za čudovito življenje z vašo čivavo!
Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.
Ubogljiv, naklonjen ljudem in prilagodljiv: srednje velik labradorec je izredno priljubljen družinski pes, čeprav ima kot prvotni delovni pes rad psihične in fizične izzive.
