© milanvachal / stock.adobe.com
Zlatorjava dlaka z mogočno grivo, kompaktna postava – chow-chow navdušuje že sam po sebi s svojim veličastnim videzom. Toda prvotni pes pasme, ki spada med najstarejše na svetu, ne izgleda le veličastno, temveč se odlikuje tudi s svojim posebnim značajem: nekateri pravijo, da imajo psi chow-chow zaradi svoje lastne volje prej značaj mačke kot psa. Kdor je sklenil prijateljstvo s tem psom, ve, da ti psi nimajo le izgleda, temveč tudi srce leva.
Pasma izvira iz Kitajske, ima pa sibirske prednike. Tip psa sam po sebi pa je star preko 1000 let: psi pasme chow-chow spadajo med starodavne pasme, ki se od večine današnjih pasjih pasem genetsko močno razlikujejo. Predvidevamo, da je na predstavitev chow-chowa imel vpliv tudi sloves „Fu-psa“, le-ti so stali kot čuvaji pred reprezentativnimi kitajskimi poslopji – podobno kot v Evropi razširjeni kipi levov. V antiki so bili chow-chowi resnično čuvaji templjev na Kitajskem, Mongoliji in Tibetu, kasneje pa so jih vedno več uporabljali kot lovske pse ali zasebne čuvaje in pse ljudstva. Prav tako služijo nekateri primeri mogočne pasme cesarstva za statusni simbol. Vsekakor je veliko psov chow-chow pristalo na jedilniku njihovih lastnikov, ki so izkoristili tudi njegov topel kožuh.
V 19. stoletju je pasma prispela v Evropo. V Veliki Britaniji so prve pse chow-chow občudovali v živalskih vrtovih, kjer je bil velik interes obiskovalcev in ne na sosedovem kavču. L. 1865 je dobila kraljica Victoria tega mogočnega psa iz Kitajske in tako vzbudila potrebo po „levjem psu“ kot hišno živaljo. L. 1895 so ustanovili prvi ljubitelji te pasme združenje chow-chow, preko 10 let kasneje pa je bil ustanovljen tudi prvi „Chow Chow Club“ v ZDA – vsekakor ostajajo plišasti psi za večino ljubiteljev živali neuporabni in so v zahodnem svetu še dolgo ostajali le kot statusni simbol. Tudi v Beli hiši sta živela dva predstavnika te pasme: ameriški predsednik (1923-1929) Calvin Coolidge je poimenoval svoja chow-chow psa Tiny Tim in Blackberry. Danes na Kitajskem še komajda najdemo chow-chowa, vedno več jih je v Evropi in Severni Ameriki, kjer je pasma v 80-letih 20. stoletja celo spadala med eno najbolj popularnih.
Poreklo nenavadnega imena pa še ni popolnoma razjasnjeno – glede tega obstaja več teorij. Ena od razlag pravi, da je nastalo ime preprosto po kitajski besedi „Gou“ , ki pomeni „pes“. Po drugi razlagi pa izvira beseda iz ene od variant pidžinske angleščine: v skladu z njo bi naj prevajali „čou-čou“ s priboljški“ – še danes pomeni v ameriškem pogovornem jeziku „chow“ – hrana. Tako današnje ime še vedno spominja na srečo na že pretekle čase, ko je chow-chow služil tudi za hranjenje.
Na Kitajskem se pasma imenuje tudi „našopirjen levji pes“, „medvedji pes“ ali „modri jezik“ – ta imena nakazujejo na razkošen izgled psa. Chow-chow spada v skupino aziatskih špicov. Je kompaktne postave. Obstajajo kratkodlaki in dolgodlaki psi pasme chow-chow, pri čemer imajo tudi kratkodlaki predstavniki zelo mehko plišasto dlako. Kratkodlaki „Smooth Chows“ so pa vendarle manj razširjeni kot dolgodlaki psi. Psi pasme chow-chow imajo debelo podlanko in bujno „grivo“ – ta levji izgled je tipičen za njih. Vpadljiva dlaka je vedno enobarvna, pri čemer je trebušna stran ter notranja stran stegen svetlejša. Dovoljene so barve črna, rdeča, modra, jelenja, krem in bela. Debeli mali uhlji stojijo pokonci, rep pa ima ta štirinožec ukrivljen čez hrbet.
Samci chow-chowa lahko v vihru doseže višino od 48 do 56 cm, medtem ko so samice visoke med 46 in 51 cm. Samice tehtajo od 20 do 27 kg, samci pa od 25 do 32 kg.
Posebni znak chow-chowa se pokaže pri odprtih ustih: jezik, nebo in ustnice so modre. Kar bi bilo pri drugi pasmi razlog za skrb – moder jezik in ustna sluzica lahko nakazujeta na prenizko oskrbo s kisikom – je pri chow-chowu osnovni del standarda pasme in ni znak zdravstvenih težav. Očitna znanstvena razlaga za tako obarvanost pravzaprav ne obstaja, vsekakor pa obstajajo legende o modrem jeziku: med ustvarjanjem vesolja in pritrditvijo zvezd na nebu bi se naj razdrobili modri delci iz nebesnega šotora in padli na zemljo. Chow-chow bi jih naj polizal. Manj mitološke razlage se nanašajo na posebnosti glede prekrvavitev ali uravnavanja temperature.
© Jne Valokuvaus / stock.adobe.com
Pogosto pravijo, da je chow-chow po značaju prej podoben mački kot psu: „kdor zanj skrbi, še ne pomeni, da ga poseduje.“ Kaj je s tem mišljeno? Ta štirinožec nima izrazitega nagnjenja do „Will to please“ in ni podložen, namesto tega ima svojo lastno „trdo“ glavo. Napram tujcem in drugim psom so zelo rezervirani, razen, če pridejo na njihov teritorij – potem lahko postanejo psi chow-chow tudi agresivni. To osnovno nezaupanje napram tujcem in njegovo teriotorialno zaščitniško obnašanje napravi pse te pasme za dobre čuvaje. Vsekakor so lahko pri srečanju z drugimi psmi nagnjeni k težko kontrolirani napadalnosti, če je bila vzgoja napačna. Posebno psi enakega spola so lahko glede tega problematični – predvsem, če gre za druge pse pasme chow-chow. Pri srečanju z malimi psmi je prav tako potrebna previdnost, ker lahko prebudijo lovski nagon chow-chowa. Zgodnja socializacija je pri tej pasmi torej nujno potrebna. „Levji pes“ je precej udoben štirinožni prijatelj, ki izžareva mir in spokojnost. Prosto tekanje je zaradi neizmernega lovskega nagona pasme nujno potrebno, ni pa nujno za vsakega psa pasme chow-chow.
Uravnotežena prehrana prispeva k dolgemu, srečnemu pasjemu življenju. Vsak pes ima edinstveno potrebo po hrani in je ne moremo določiti za vse pse. Na to vpliva veliko dejavnikov, kot so zdravstveno stanje, teža in starost. Če niste prepričani o prehranskih potrebah svojega štirinožnega prijatelja, vam lahko pomaga veterinar. Hrano za pse mora sestavljati večinoma kakovostno meso. Poleg hranjenja s suho in mokro hrano lahko uporabljate tudi prehransko metodo BARF (organska surova hrana). Tako boste svojega štirinožca hranili pretežno s surovo hrano. Poleg tega mu lahko ponudite drobovino, sadje, zelenjavo in vitaminske ter mineralne dodatke. Vedno poskrbite, da ima vaš ljubljenček na voljo dovolj pitne vode.
Pri chow-chowu se lahko pojavijo povečana kožna vnetja, ki jih lahko med drugim sproži napačna prehrana. Ko se pojavijo prvi znaki, takoj obiščite veterinarja.
Pri tej pasmi je opazna nagnjenost h kožnim ekcemom, invaginacija očesne veke ter displazija kolena in bokov. Redni preventivni pregledi in ustrezna oskrba lahko potek bolezni pogosto tako upočasnijo, da operacija ni potrebna. Zaradi genetskih predispozicij je posebno priporočljivo, da ste pred nakupom mladiča pozorni na ustrezno testiranje staršev živali: resni vzreditelji uporabljajo za vzrejo svojega legla le zdrave živali. Žalostno slavo je doživel Todd, nekdanji chow-chow svetovne zvezde Justina Bieberja, ki je plišatega mladiča, takoj, ko je prišel v obdobje pasjih najstniških let podaril enemu od svojih plesalcev, ki je nato zbral donacije za okoli 8.000 ameriških dolarjev vredno operacijo bokov te, šele sedem mesecev stare živali. Chow-chow lahko živi v povprečju 12 do 14 let.
© Ivan / stock.adobe.com
Levja griva mora biti negovana: lastniki dolgodlakega chow-chowa bi naj najmanj dva- do trikrat na teden, še boljše dnevno, posegli po krtači. Priporočeno je temeljito tedensko česanje in dodatno – manj intenzivno – krtačenje enkrat na dan. Posebno za ušesi in okoli vratu se dlaka rada zavozla. Kopanju se je bolje izogibati, razen, če se je štirinožec tako umazal, da ga več ni možno razčesati. Nekateri ljubitelji psov chow-chow svetujejo mesečno kopanje. Če morate chow-chowa kopati, uporabite naravne sestavine in nežen šampon, npr. s kamilico. To zmanjša nevarnost pojava alergije. Poleti bi naj v obdobju vročine kontaktna mesta repa s kožo imeli na očeh, kajti tukaj lahko hitro pride do draženja kože. Kratkodlaka varianta je veliko manj potrebna intenzivne nege.
Zaradi svojeglavega načina velja chow-chow za težko vzgojljivega. Potrebuje jasne in dosledne zapovedi – vsako, še tako malo popuščanje zaradi pogleda v oči plišastega „medvedka“ na štirih tačkah prinaša kasnejšo nevarnost, da bo chow-chow v dvomih ukrepal po svoje. Z ljubečo doslednostjo in sposobnostjo empatije lahko vzgojite tudi chow-chowa, ki pa vsekakor ne bo pri tem vedno z veseljem ubogal na besedo, temveč bo obdržal svojo samovoljo. V idealnem primeru si že pred prihodom chow-chowa v miru poiščite pasjo šolo, ki že ima izkušnje s to pasmo. Tukaj lahko vaš mladič tudi preko igre spozna druge pse – dobra socializacija je pri tej pasmi zelo pomembna. Zaradi njegovega samovoljnega načina spada chow-chow najbolje v roke izkušenega lastnika – tipične napake začetnikov izkoristi, kar lahko v spornih situacijah vodi v nekontrolirano vedenje. Če imate manj izkušenj s psmi, se morate nujno poučiti o temi pasja vzgoja in si priskrbeti tudi nasvete izkušenih lastnikov ali vzrediteljev chow-chowa.
Chow-Chow ni klasični družinski pes, pri čemer izjeme potrjujejo pravilo. Če vaše srce bije za domnevnega teddyja v levjem kožuhu, morate zato dobro premisliti prej, če pride chow-chow za vas in vašo okolico v poštev. Štirinožec je dober samski pes, ker je nagnjen k tesni povezavi z eno osebo. Pred nakupom imejte v mislih tudi časovno zamudno nego dlake, še posebno pri dolgodlakih psih chow-chow. V osnovi je pasma nagnjena k življenju v stanovanju, čeprav se chow-chow veseli tudi dobro ograjenega vrta, kajti zelo rad je na prostem.
Pred vselitvijo vašega„levjega psa“ imejte tudi v mislih, da sprejemate odgovornost za nadaljnjih več kot 10 let – tudi v času dopusta ali bolezni na vaši strani. Odgovorite si na vprašanja glede možnosti namestitve v času dopusta – imejte tudi v mislih nezamerljivo nego dlake. Ali načrtovanja potovanj s psom – pretopli cilji za psa pasme chow-chow niso primerni. Premisliti velja tudi: poleg potrebne osnovne opreme, kot so pasja postelja, povodci, krtače in glavniki, posode in zaščite za avto ter redni stroški glede hrane in veterinarja, pri katerem je možen tudi večji izdatek v primeru bolezni. Priporočljivo je tudi testiranje članov družine na alergije na pse. Ali že imate doma mačko in bi želeli, da se tudi chow-chow kot novi družinski član druži z njo? Potem morate nujno izbrati žival, ki je že vajena mačk – ta socializacija poteka pri nekaterih vzrediteljih že v prvih tednih življenja. Starejši psi chow-chow se težko navadijo na potencialni „plen“ kot sostanovalca. Chow-chow lahko dobro shaja s starejšimi otroci, če predhodno skupaj z otroci postavite pravila, ki jih je potrebno dosledno in spoštljivo upoštevati pri ravnanju s tem štirinožcem. Potem prijateljstvo med njimi nima več ovir.
Agility, Dog Dancing, tek? To je vse prej kot primerno za udobja vajenega psa pasme chow-chow. Njegova debela dlaka ter strmi zadnji del preprečujeta dolgotrajno vzdržljivost. Štirinožec ceni predvsem dolge sprehode z veliko možnostmi vohljanja, vendar ne postavlja visokih zahtev svojemu lastniku glede športa. Tudi izčrpujoča hoja ni paradna disciplina tega kompaktnega psa. Poleti je treba biti pozoren na vroče temperature zaradi kožuha, kajti dolgodlaki chow-chow vročine ne prenaša dobro.
© everydoghasastory / stock.adobe.com
Chow-chow danes ni več tako pogosta pasma, kljub temu obstajajo v vsaki državi resni vzreditelji, ki so se pridružili združenju in vzrejajo pse z znanjem, strastjo in podkrepljeno s papirji. Temu morate posvečati veliko pozornost, kajti tako opravite že pri izbiri porekla vašega novega štirinožca velik del, tu ne gre samo za dobrobit živali, ampak tudi predvsem za ohranitev denarnja v lastni denarnici. Dobrega vzreditelja lahko obiščete na njegovem domu in pri tem ne spoznate le vašega želenega mladiča, ampak tudi njegove starše. Takšen vzreditelj vas je pripravljen informirati tudi o zdravstveni oskrbi mladiča in vam je na voljo z nasveti glede vseh vprašanj v zvezi z vašim psom chow-chow. Pri predaji mladič ni opremljen le z rodovnikom in potrdilom o cepljenju, ampak praviloma tudi s čipom in zdravstvenim spričevalom. Bodite veseli, če vzreditelj tudi vam postavi nekaj vprašanj o vaši življenjski situaciji in vaših izkušnjah s psmi, kajti tako vam pokaže, da mu je dobro počutje njegovih varovancev pomembno. Izogibajte se vzrediteljev na črno in tudi tam ne kupujte psa iz sočutja – vsaka kupljena žival skrbi za „ponovno dobavo“ takega psa, ki je prav tako malo socializiran in zdravstveno pregledan kot njegov predhodnik. Poleg tega pri takem dvomljivem prodajalcu ne trpijo le mladiči, ampak tudi njegovi starši, ki morajo pogosto živeti v neljubečih nespodbudnih pogojih in se z njimi ravna zaradi rednega naraščaja bolj slabo kot pravično.
Če bi vzeli tudi starejšega psa chow-chow, na spletu poiščite živali, ki se oddajajo, npr. v združenjih za chow-chowe v stiski, kjer se posvečajo namenskemu poučevanju teh psov. Tukaj ali včasih tudi v živalskih domovih najdete pogosto tudi mešance, ki izgledajo podobno kot chow-chowi in imajo podobno značilen značaj kot ta pasma. Nekdanji lastniki ali rejniški domovi lahko v pogovoru z vami ugotovijo, ali vaš „želeni chow-chow“ resnično paše k vam.
Želimo vam levje dobro življenje z vašim psom pasme chow-chow!
Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.
Ubogljiv, naklonjen ljudem in prilagodljiv: srednje velik labradorec je izredno priljubljen družinski pes, čeprav ima kot prvotni delovni pes rad psihične in fizične izzive.
