© William / stock.adobe.com
Trpežen cairnski terier je eden najstarejših lovskih terierjev na Škotskem, ki je vse do danes ohranil svoj rustikalni izgled, pogum in samozavest. Namesto da bi iskal lisice in jazbece, zdaj večino časa preživi kot prikupen družinski pes.
Ne glede na to, ali gre za dolg sprehod po gozdu, divjo zabavo na travniku ali osredotočeno delo na pasjem športnem igrišču – živahni cairnski terier je navdušen nad kakršno koli dejavnostjo, ki jo opravlja s svojim lastnikom. Glavno je, da se vedno nekaj dogaja!
Kot lovski terier, ki je pod kupi ruševja na škotskih barjih neutrudno iskal vidre, lisice in jazbece, se zelo veseli dela na prostem v naravi. Tudi zdaj še vedno z veseljem teče, išče, koplje in lovi. Toda brez skrbi: lovski nagon, ki je razširjen med terierji, lahko nadzorujemo z dosledno vzgojo. Tako lahko lepo vzgojenemu in socializiranemu cairnskemu terierju omogočimo, da teče zraven nas brez povodca.
Kljub svoji živahni naravi in strasti do lova je cairnski terier danes postal odličen družinski pes, ki bo s svojo prijazno in potrpežljivo naravo v hišo prinesel veliko veselja. Rad je s svojo družino in je strpen tudi do otrok. Po zunanjih aktivnostih se zna v doma tudi udobno sprostiti. Majhen drzen pes se tako spremeni v ljubeznivega kužka, ki bo najraje v bližini svojega lastnika. Prav tako je potrpežljiv do otrok, čeprav pri zelo majhnih otrocih včasih deluje nekoliko dominantno.
Kljub svoji živahni naravi in strasti do lova je cairnski terier danes postal odličen družinski pes, ki bo s svojo prijazno in potrpežljivo naravo v hišo prinesel veliko veselja. Rad je s svojo družino in je strpen tudi do otrok. Po zunanjih aktivnostih se zna v doma tudi udobno sprostiti. Majhen drzen pes se tako spremeni v ljubeznivega kužka, ki bo najraje v bližini svojega lastnika. Prav tako je potrpežljiv do otrok, čeprav pri zelo majhnih otrocih včasih deluje nekoliko dominantno.
Temu rodovniškemu psu zagotovo ne manjka samozavesti. Ker pa je včasih malce dominanten in zelo predan svojemu delu, bo zelo redko trmast. Kljub njegovemu samozavestnemu in neustrašnemu izgledu je zelo prilagodljiv pes, ki se zlahka vključi v ritem življenja svojega lastnika. Njegov uravnoteženi in prilagodljiv značaj ne pozna nervoze ali živčnosti. V nasprotju z drugimi terierji se z njim ne bomo veliko kregali. Čeprav je vedno pozoren in se je pripravljen braniti, ima raje nekonfliktne in harmonične stike – to velja tako za druge živali kot tuje ljudi.
Bujni robustni kožuh cairnskega terierja je na voljo v barvi smetane in pšenice ter v rdeči, sivi, skoraj črni ali tigrasti barvi – njegove barve spominjajo na škotsko visokogorje, ki je videti rdečkasto, bež ali skrilavo sivo. S kamnito pokrajino ga lahko povežemo tudi preko njegove teže, saj naj bi v idealnem primeru tehtal 14 angleških funtov oz. en ”Stone” (kamen). Njegove močne debele tace so odlično prilagojene kopanju in iskanju plena v škotskihjamah.
Cairnski terier izgleda tako primitivno kot skalnata visokogorska pokrajina. V primerjavi s svojimi škotskimi sorodniki, škotskim terierjem, Skye terierjem in višavskim terierjem, je cairnski terier ohranil svoj izviren izgled. Njegovo kompaktno nizko telo z dlako, odporno na vremenske vplive, in debelo podlanko, močnimi in mišičastimi nogami ter majhno, široko glavo s kosmatimi obrvmi ga naredijo zelo trpežnega in vitalnega psa. Kljub majhni telesni velikosti, ki meri od 28 do 31 cm, in teži, ki znaša pd 6 do 7,5 kg, se premika hitro in z zanesljivimi gibi ter opazovalca prepriča s svojim samozavestnim in neustrašnim videzom.
V skladu s svojim prvotnim videzom je cairnski terier pravzaprav eden najstarejših terierjev v Veliki Britaniji. Prihaja iz škotskega visokogorja, kjer so ga že dolgo nazaj uporabljali kot lovskega terierja za lov na lisice, jazbece, kune in druge plenilce, ki živijo med skalami, ruševjem in pod zemljo. Svoj plen je izkopal, ga pregnal in po potrebi celo pokončal – to je zelo nevarna in pogumna naloga za tako majhnega psa. Navsezadnje so se nekatere divje živali včasih močno branile.
© Mikkel Bigandt / stock.adobe.com
Kljub svoji dolgi in uspešni zgodovini kot delovni terier, je cairnski terier bil uradno priznan kot zadnji izmed vseh pasem terierjev. Preden ga je leta 1910 britanski kinološki klub uradno registriral kot ločeno pasmo, je bil cairnski terier dodeljen drugim pasmam terierjev. Nekateri mladički so bili registrirani kot škotski terierji, zahodno visokogorski beli terierji (mladički z belim krznom) in predvsem kot kratkodlaka različica Skye terierja. Šele po ugovorih rejcev Skye terierja je bil dosežen dogovor, da se cairnski terier prizna kot neodvisna pasma psov. Leta 1910 so bili psi, ki so bili prej registrirani kot Skye terierji, prvič vpisani kot cairnski terierji.
Čeprav je živel ločeno od drugih pasemskih terierjev, je še posebej tesno povezan s Skye terierjem. Čista vzreja obeh pasem se je začela na otoku Skye, ki leži v neposredni bližini zahodne obale Škotske v Atlantiku. Rejka Alastair Campeil zdaj velja za ustanoviteljico sodobnega cairnskega terierja. Njen pes Callamhor je bil prvi registrirani cairnski terier. Leta 1909 so bili prvi psi te pasme razstavljeni na razstavi psov na Škotskem, še istega leta pa so ustanovili škotski klub cairnskega terierja. Prvi standard pasme so predstavili leta 1912.
Danes ta živahen in trpežen palček navdušuje številne ljubitelje psov po celem svetu. V Evropi lahko poleg Velike Britanije rejce najdemo še v Nemčiji, Avstriji, na Nizozemskem, v Švici, Sloveniji in na Slovaškem. Toda ta mali rodovniški pes je skočil tudi čez Atlantik v Kanado in ZDA, kjer zdaj obstajajo neodvisni klubi carinskega terierja.
Obstajajo številni rejci, ki ponujajo to pasmo psov. Toda kateri rejec je pravi? Odgovor na to vprašanje seveda ni odvisen od tega, kateri od rejcev ima najlepšega psička. Odgovor boste našli le po temeljitem pregledu in osebnem srečanju z več rejci. Na kaj pa morate biti pozorni pri spoznavanju s psom?
Nakup čistokrvnega, zdravega in cepljenega psička je zagotovo eden najboljših predpogojev za zdravo pasje življenje brez številnih dragih obiskov veterinarja. Na srečo cairnski terier zaradi svojega prvotnega živahnega značaja spada med dokaj zdrave pasme majhnih psov in lahko živi tudi do 15 let.
Za carinskega terierja so najbolj značilne bolezni oči. Največkrat se razvijeta glavkom in entropija. Obe bolezni sicer lahko pozdravimo, če ju dovolj zgodaj diagnosticiramo. Entropijo je mogoče kirurško odstraniti in se po navadi ne pojavi več. V primeru glavkoma je zgodnje odkritje simptomov zelo pomembno, saj povečan notranji pritisk v očesu poškoduje vidni živec in mrežnico psa ter lahko tako povzroči, da žival v relativno kratkem času oslepi.
Nega igra ključno vlogo pri zgodnjem odkrivanju prvih znakov bolezni. Če redno preverjate oči, ušesa, usta, tace in dlako svojega štirinožnega prijatelja, boste lahko že v zgodnji fazi prepoznali spremembe in jih prijavili veterinarju. Po daljšem sprehodu mu bo ta rutinski negovalni pregled zagotovo všeč. Če ga boste imeli že kot mladička, je priporočljivo, da ga na ta pregled pripravite že v mladosti.
© Eberhard / stock.adobe.com
Cairnski terier ima trdo in na umazanijo odporno dlako, zaradi česar ne zahteva veliko nege. Dovolj je, če ga dva- do trikrat na teden skrtačite z grobim glavnikom. Poleg tega je priporočljivo, da mu tri- do štirikrat na leto pristrižete dlako. Kopanje praviloma ni potrebno, zato ga skopajte samo takrat, kadar je njegov kožuh zelo umazan, pri tem pa uporabite blag pasji šampon.
Ko se vprašamo, katera pasja hrana sodi v pasjo posodo, dobimo zelo raznolike odgovore. Pasji začetniki se bodo zelo hitro preobremenili z ogromno količino nasprotujočih si mnenj in ponudbe hrane. Zato je najbolje, da se v tem primeru pogovorite z veterinarjem ali rejcem, ki imata veliko izkušenj s psi in razumeta potrebe posameznega psa. Nekaj pa vseeno drži: Niso vsi psi enaki! Obstajajo mladi psi, starejši psi, živahni psi in počasni psi ter psi z alergijami in prekomerno telesno težo. Vse to moramo pri izbiri hrane upoštevati. V vsakem primeru pa lahko izračunate dejanske prehranske potrebe vašega psa. Pri tem upoštevajte njegovo starost, težo, pasmo, spol, zdravje in raven aktivnosti.
Natančna sestava posameznih hranil se lahko razlikuje glede na omenjena merila, vendar hranilna osnova ostaja enaka za vse pse. Pri psih je glavna sestavina predvsem meso. Vendar to ne pomeni klavničnih odpadkov, torej živalskih stranskih proizvodov, ampak čisto, kakovostno in po možnosti sveže meso. Pes vsake toliko časa zaužije tudi sadje, zelenjavo, kosmiče in jajca. Da si bo lahko krepil tudi svoje zobe, mu lahko enkrat na teden ponudite trakove goveje kože, bikovko ali kosti, vendar slednje nikakor ne smejo biti votle, saj se lahko zdrobijo in poškodujejo psa.
Cairnski terier na splošno ni preveč zahteven pes. Seveda se seznanite s splošnimi pravili pasje vzgoje in posameznimi značilnosti pasme, preden se dokončno odločite za cairnskega terierja. Glede psa naj se strinjajo tudi vsi ostali družinski člani. Če se boste dobro pripravili, se bo zagotovo vse vrtelo okrog tega majhnega psa. Cairnski terier je vesel in potrpežljiv do otrok, zvest spremljevalec ali zagnan in navdušen športni prijatelj za aktivnega lastnika: Brez težav se bo prilagodil vsem življenjskim razmeram, toda že zgodaj mu moramo postaviti določene meje, da omejimo njegov lovski in dominantni nagon.
Zaradi svoje majhne velikost se bo dobro počutil tudi v mestnem stanovanju, vendar samo, če se boste z njim dovolj igrali in z njim pogosto šli v park, gozd ali na polje. Nenazadnje je carinski terier lovski in delavski pes, ki zahteva veliko gibanja in zaposlitve. Včasih vam bo odpustil, če se boste z njim odpravili le na kratek sprehod, toda naslednji dan bo od vas zahteval veliko daljši izlet v naravo. Če imate dvorišče, ga lahko tu in tam pustite tudi samega. Toda ne pozabite, da je ta mali terier strasten kopač in vam bo z navdušenjem razkopal ves vrt. Rože ali preproste ograje zanj niso ovira.
Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.
Ubogljiv, naklonjen ljudem in prilagodljiv: srednje velik labradorec je izredno priljubljen družinski pes, čeprav ima kot prvotni delovni pes rad psihične in fizične izzive.
