© Jackie / stock.adobe.com
Ljubitelji bradatih škotskih ovčarjev so enotnega mnenja: „Kdor te pasme ne pozna, jo mora spoznati!“ Kdor bo enkrat videl, kako bradati škotski ovčar s svojo valovito dlako teče preko travnika, kako je bradati škotski ovčar poln energije in veselja ter kako pozoren je do svojega lastnika, ga bo njegov nezamenljivi šarm popolnoma prevzel in navdušil.
O poreklu psa pasme bradati škotski ovčar je malo znanega. Verjetno izvira iz kuštravih ovčarjev iz Vzhodne Evrope in Azije, ki so jih v 15. stoletju od tam pripeljali skupaj s kupljenimi ovcami in govedom v Anglijo. Na Škotskem so uporabljali pse za ovčarje in gonjenje živine. Kot večina ovčarskih psov je bradati škotski ovčar primeren tudi za čuvanje in zaščito živine pred plenilci ali tatovi, zato so mu takratni pastirji prepustili izključno odgovornost za čredo. Pri tem je bil škotski bradati ovčar zanesljiv, da so celo poročali o psih, ki so jih kot čuvaje živine poslali na pot brez lastnika iz živinskega trga v Londonu na Škotsko.
To pa nam vseeno ne pove veliko o začetkih te pasme psov. To je morda zato, ker so bili izvirni lastniki psov bradatega škotskega ovčarja v prvi vrsti ovčarji, ki zaradi slabe izobrazbe niso delali zapiskov o pasmi. Na začetku 20. stoletja zaradi kriz svetovnih vojn se je skoraj popolnoma izgubila sled o pridnem in delavnem bradatem škotskem ovčarju. Šele leta 1944 so ponovno po naključju odkrili to pasmo. Takrat je angleška rejka psov ga. G. O. Willison naročila mladiča Šetlandskega ovčarja, vendar je na svet prilezel rjavo-bel mladič, katerega je rejka sprva smatrala za mešanca. Štiri mesece kasneje je starejši ovčar opazil, da gre v bistvu za bradatega škotskega ovčarja. Ga. Willison je bila tako navdušena nad pasmo svoje nove psičke, da se je odločila ponovno vzrejati pse te pasme. Pri britanskih ovčarjih je neumorno iskala redke pse bradatega škotskega ovčarja, s katerimi bi lahko začela razmnoževati pasmo. Istočasno je navdušila svoje kolege in tudi sama postala motivirana rejka psov.
© zuzule / stock.adobe.com
Psi pasme bradati škotski ovčar so zelo ljubeči in aktivni psi, polni samozavesti. Kljub njihovemu temperamentu pa ne kažejo nobenih znakov nasilja ali nestrpnosti ,temveč ravno nasprotno – bradati škotski ovčarji veljajo za občutljive in zelo pozorne pse. Zaradi njihove dobre inteligence in čuta za opazovanje se zdi da se zavedajo. kakšno vedenje se od njih pričakuje. Bradati škotski ovčarji si želijo ljubezni svojega lastnika. Poleg tega pa lahko bradate škotske ovčarje opišemo kot zelo prilagodljive pse, ki se močno zgledujejo po ljudeh. Z veliko predanostjo izpolnjujejo naloge, ki jih od njih zahtevajo življenje in njihovi lastniki, brez da bi pri tem zanemarili svojo naravno osebnost. Njihova vesela narava se zdi neomajna, zato ni nobeno presenečenje, da pri igranju tudi radi lajajo.
Ne marajo glasnega hrupa, zaradi česar se v primeru glasne nevihte nekateri bradati škotski ovčarji raje skrijejo v miren kot. Zaradi tega jim nekateri pravijo „trepetajoči kupi volne“. So občutljivi, vendar niso „občutljivci“ in tudi, če se pri glasnem zvoku prestrašijo, to ne pomeni, da postanejo zato nemirni ali celo, da jih to vrže iz psihičnega ravnovesja. Med potomci škotskih ovčarjev je bradati škotski ovčar celo edini predstavnik, ki je ovčar in hkrati pes za gonjenje živine ter za varovanje in zaščito živali. Pasma je celo do danes obdržala to prirojeno lastnost. Bradati škotski ovčarji pa na svojem „delovnem mestu“ ostanejo mirni in sproščeni ter ne kažejo znakov stresa.
Tudi pri vzgoji zavračajo stroge ukaze. Želeni uspeh bomo pri njih veliko hitreje dosegli z mirnim in nežnim glasom. Bradati škotski ovčar je odličen družinski pes kot tudi spremljevalni pes, ki svojemu lastniku vselej in povsod stoji ob strani.
© CallallooAlexis / stock.adobe.com
Bradati škotski ovčar bo brez dvoma v hišo prinesel veliko veselja in tudi nekaj umazanije na svojih košatih šapah! Na daljših sprehodih v naravi se v njegovo dolgo dlako velikokrat zagozdi kakšna palčka ali nekaj peska. Zaradi gladke in zares trde dlake se vanjo rada ujame umazanija, vendar na srečo tam ne ostane za dolgo. Pesek in zemlja odpadeta skoraj sama od sebe, vejice in liste pa lahko večinoma brez težav odstranimo z roko ali krtačo.
Pod dolgo dlako, ki je standardno gladka in morda rahlo valovita, je telo pokrito z mehko kosmato poddlako. Kljub močni in kuštravi dlaki pa bradati škotski ovčar ne izgleda preveč okorno. V skladu z uradnimi standardi pasme FCI naj bi bila dlaka po eni strani gosta in tako dolga, da nudi dovolj zaščite, po drugi strani pa naj ne bi smela zakriti naravne telesne oblike psa. Njegova močna atletska zgradba telesa mora pod bujnim kožuhom še vedno priti do izraza. Kot nekdanji ovčar je bradati škotski ovčar vitek aktiven pes, ki je razmeroma visok in prav nič neroden. Plečna višina znaša pri samcih od 53 do 56 cm, samice pa so z 51 do 53 cm nekoliko manjše.
Medtem ko je dlaka okrog smrčka redka, je na licih in bradi daljša ter tvori obliko tipične brade. Po tej značilni bradi je tudi dobil svoje ime: Bearded Collie oz. bradati škotski ovčar ali na kratko „Beardie“.
Njegova dlaka je barvno raznolika. Po rojstvu so mladički črno-beli, rjavi-beli, modri ali rjavkasto rumeno-beli, medtem ko so odrasli psi ponavadi sivi, rdečkasti, rjavkasto rumeni, črni, modri, rjavi, barve peska ali katerega koli odtenka sive. Delno imajo bradati škotski ovčarji bele lise, ki se pojavljajo kot znamenja na obrazu, okrog uhljev, na področju prsnega koša, na sprednjih nogah in tačkah ter na konici repa.
Srednje dolga dlaka starega tipa bradatega škotskega ovčarja, ki ni povezana z lepoto, je veliko enostavnejša za nego kot „modna“ dolga dlaka razstavnih bradatih škotskih ovčarjev. Čeprav je ta še vedno dovolj dolga, da se umazanija rada prime nanjo, pa ima bradati škotski ovčar v primerjavi z nekaterimi kratkodlakimi pasmami precej manj dlake. Zaradi gladke in grobe strukture dlake zadošča redno krtačenje enkrat ali dvakrat na teden.
Zahtevnejša kot nega pa je zaposlitev aktivnega bradatega škotskega ovčarja. Psi te pasme imajo radi dolge sprehode, na katerih se lahko prosto in brez prisile gibajo. Če jih je njihov lastnik pripravljen dresirati, se bodo z veseljem naučili manjših spretnosti, radi se npr. zabavajo ob pasjem plesu. Seveda se pravi bradati škotski ovčar zelo zabava tudi pri agilityju in tekanju za žogo. Poleg iger z gibanjem imajo ti inteligentni psi radi tudi inteligentne igre in miselne naloge.
Bradati škotski ovčarji veljajo za enostavno vzgojljive, ne prenesejo strogosti, vendar potrebujejo dosledno vzgojo. Kdor se mu posveti na ta način, bo nagrajen s hvaležnim, ljubeznivim in šarmantnim psom. Zaradi svojega prijetnega značaja se zelo dobro razume tudi z drugimi živalmi, vendar je njegov lastnik vedno na prvem mestu. Veliko ljubiteljev bradatih škotskih ovčarjev je enotnega mnenja: kdor je enkrat živel z njim, ga ne bo nikoli več pozabil.
© majtas / stock.adobe.com
Hrana za pse mora biti bogata z meso in prilagojena velikosti, teži in starosti ter tudi zdravstvenemu stanju in aktivnosti živali.
Poleg suhe in mokre hrane obstajata tudi metoda prehranjevanja s surovim mesom BARF (organska, vrsti primerna surova hrana) in prehranjevanje z doma prekuhano hrano. Čeprav za to potrebujete natančno poznavanje prehranskih potreb vašega psa, pa se obe metodi štejeta za posebej vrsti primerni in naravni. Veterinar vam lahko natančneje svetuje glede potreb vašega psa in vam pomaga pri najprimernejši odločitvi.
V Nemčiji danes poteka vzreja psov v registriranih klubih za bradate škotske ovčarje. BCCD je prvi klub v Nemčiji, ki je namenjen izključno tej pasmi psov. Znani vzreditelji psov se redno izobražujejo in skrbno usposabljajo tudi mlade rejce. Na srečo se je večina rejcev kluba BCCD oddaljila od vzreje „modernega bradatega škotskega ovčarja“. Tako imenovani „Show Beardies“ so kot veliko pasemskih psov vzrejeni samo zaradi lepotnih tekmovanj, pri čemer je tudi bradati škotski ovčar žal postal „sfrizirani“ razstavni pes. Nekateri izmed psov so imeli nenaravno dolgo dlako in so dobesedno trpeli zaradi njene teže. Ker so se rejci pretirano osredotočali na izgled psa, se je spremenil tudi njegov značaj. Moderni bradati škotski ovčarji se odzivajo nadpovprečno bojazljivo ali celo agresivno.
Danes se posvečajo razumni rejci ponovno „staremu tipu“ bradatega škotskega ovčarja, ki ni namenjen lepotnim tekmovanjem. Osredotočajo se na ohranjanje robustnega, osebnostno močnega, inteligentnega in športnega družinskega psa.
Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.
Ubogljiv, naklonjen ljudem in prilagodljiv: srednje velik labradorec je izredno priljubljen družinski pes, čeprav ima kot prvotni delovni pes rad psihične in fizične izzive.
