© Aino / stock.adobe.com
Bostonski terier je zelo priljubljen v svoji domovini ZDA, medtem ko ga v Evropi šele počasi spoznavamo. Toda njegovi oboževalci natančno vedo, kaj lahko od tega psa pričakujejo. Bostonski terier je preprost pes, ki s svojim sproščenim značajem in posebno obliko obraza širi dobro voljo.
Bostonski terier spada med pse, ki so podobni mastifom, odlikuje pa ga kompakten videz, velika kvadratna glava in značilna netopirjeva ušesa ter kratek nos in rep. Standard velik pomen pripisuje uravnoteženemu razmerju telesa, pri čemer pa navaja tri različne teže pasme: do 6,8 kg (lahka pasma), od 6,9 do 9 kg (srednje težka pasma) in od 9 do 11,3 kg (težka pasma). Pes je lahko visok največ 43 cm. Obraz je brez gub, kratka in sijoča dlaka je brez poddlake ter je lahko različnih barv (črna ali rjavkasta), pri čemer pa mora vedno imeti določene pege.
Kljub svojemu imenu pa bostonski terier ni niti terier niti lovski pes, temveč spada v skupino psov, ki so podobni mastifom. Pasma je nastala v ZDA v 70. letih 19. stoletja, kjer so bele angleške terierje, ki danes več ne obstajajo, križali z angleškim buldogom. Kasneje so se novi bostonski pasmi pridružili še francoski buldogi. Nova pasma je na razstavi psov leta 1878 prvič zaužila večjo prepoznavnost. V tem istoimenskem mestu so privrženci pasme ustanovili tudi prvi klub bostonski terierjev. Leta 1893 je ameriški kinološki klub novo pasmo poimenoval bostonski terier. Do 60. let prejšnjega stoletja je bil bostonski terier zelo priljubljen v ZDA in še danes spada med deset najpogostejših pasem v ZDA. Šele leta 1927 so prvi predstavniki pasme prišli v Evropo. Čeprav še danes v Evropi ni veliko predstavnikov te pasme, pa se priljubljenost povečuje. Na primer v Nemčiji se jih letno skoti približno 300. Od leta 1979 je bostonski terier uradni pes ameriške zvezne države Massachusetts.
Bostonski terier je spremljevalec za življenje: je duhovit, rad se igra, prijazen je do ljudi in drugih psov ter hišnih ljubljenčkov. Nekatere predstavnike pasme na prostem prevzame lovski nagon. Čeprav je običajno zelo pozoren, pa ni agresiven. Nekateri predstavniki – ponavadi samci – lahko postanejo nekoliko bolj teritorialni, ko branijo svoj teritorij pred drugimi psi. Mogoče bo v takšnem primeru tudi zalajal, čeprav tega običajno ne počne. Čeprav se je ves čas pripravljen igrati, pa gre za izredno umirjenega psa. Bostonski terierji se odzovejo na razpoloženje svojega lastnika in zato veljajo za zelo občutljive pse. Na splošno velja: čim težji je pes, bolj umirjeno in sproščeno se počuti. Vendar tudi lahki bostonski terierji v svoji starosti ostanejo zelo igrivi.
© everydoghasastory / stock.adobe.com
Naj gre za dolg sprehod ali poležavanje na kavču – bostonski terier bo vesel povsod, samo da je z vami! Ne bo zahteval vsakodnevnega dolgega sprehoda, toda užival pa bo v družbi svojega lastnika. Če ga boste dlje časa pustili samega, mu ne bo ravno prijetno. Bostonski terierji se radi učijo manjših trikov. Na ta način boste okrepili vez med vami in vašim psom, hkrati pa ga tudi psihično izzivali. Nekateri bostonski terierji uživajo v igrah poslušnosti, pasjemu plesu in agilityju. Preizkusite in preverite, kaj vašemu psu najbolj ustreza. Zaradi svoje nezapletene in sproščene narave vam bodo kaj kmalu pričarali nasmeh na obraz. Nekateri bostonski terierji so celo uspešno zaključili šolo za terapevtske pse.
Najboljši način za preprečevanje dednih bolezni je nakup mladička pri uglednem rejcu. Tovrstni rejci iz vzreje izključujejo pse, ki bi lahko bili prenašalci dednih bolezni. Dedne bolezni bostonskih terierjev vključujejo težave s pogačicami (patelarna luksacija), kjer kost pogačice skoči iz kolena. Prizadeti pes bo svojo obolelo nogo skušal zaščititi. Bostonski terierji so nagnjeni tudi k očesnim boleznim, kot so očesna mrena ali PRA, progresivna atropija mrežnice, ki pa lahko privede do slepote. Navsezadnje pasma spada med kratkoglave pasme. Oblika glave, ki jo strokovno imenujemo brahicefalija, lahko povzroči nekatere zdravstvene težave. Med bolezni štejemo oteženo dihanje zaradi zoženih nosnic in nosnih votlin ter odebeljenega nega v ustih in spremenjenega grla. Glasno dihanje in smrčanje pri bostonskih terierjih nista nobena redkost. Nekateri psi imajo ponavljajoče se težave z dihanjem. Preden se odločite za bostonskega terierja, se dobro pozanimajte o njegovih omejitvah in izberite ustreznega rejca, ki na prvo mesto vselej postavlja zdravje in dobro počutje psov. Poleti svojega bostonskega terierja zaščitite pred prekomerno vročino, saj jo ti psi običajno precej slabo prenašajo. Psa ne izpostavljajte prepihu, saj se mu lahko hitro vnamejo njegove velike oči. Bostonski terierji lahko živijo do 15 let.
Kot velja za vsakega psa mora tudi bostonski terier prejeti uravnoteženo prehrano z visoko vsebnostjo mesa, ki ga bo ohranjala zdravega. Ni važno, ali je hrana suha ali mokra. Meso mora v vsakem primeru biti na vrhu seznama sestavin. Izogibajte se hrani z visokim deležem žit in se raje odločite za hrano, ki je brez njih. Pri majhnih in kompaktnih pasmah, kot je bostonski terier, je pomembno, da pazite na količino ponujene hrane, saj so takšne pasme nagnjene k prekomerni teži. Prav tako bodite pozorni na dnevne prigrizke in kalorije. Če želite preiti na drugo vrsto prehrane, to storite postopoma, da ne vzdražite želodca svojega štirinožca. Najbolje je, če novo hrano nekaj časa mešate s staro, pri čemer postopoma povečujete delež nove hrano, dokler stare popolnoma ne zamenjate. Hitra sprememba vrste hrane lahko povzroči drisko. Najboljši čas za hrano je takoj po sprehodu. Mladi psi potrebujejo štiri obroke na dan, starejši pa dva. Psu med hranjenjem zagotovite mir in mu po obroku pustite, da si malce odpočije. Vsekakor pa poskrbite, da bo vaš bostonski terier vedno imel na voljo dovolj pitne vode.
Nega vam ne bo povzročala preglavic. Bostonskega terierja vsakih nekaj dni skrtačite, da odstranite odvečno dlako. Za to je zelo primerna rokavica za odstranjevanje dlak z gumijastimi čepki. Ker pes nima poddlake, se mu dlaka ne bo vozlala. V zimskem času pa to lahko pomeni, da bo vašega ljubljenčka hitro postalo hladno. Zato vam priporočamo, da ga v tem času ogrnete v plašč za pse. Redno mu pregledujte ušesa in mu jih po potrebi očistite s posebnim čistilom za ušesa, da preprečite vnetje. Nekateri lastniki psov svoje mladičke hitro navadijo na umivanje zob s posebnim nastavkom za zobno ščetko in zobno pasto za pse. Psu pa lahko ponudite tudi prigrizke za nego zob ali pa mu vsakih nekaj dni ponudite žvečilno hrano, kot so posušena goveja ušesa oz. surova govedina (psu ne ponujajte surove svinjine!).
© rich / stock.adobe.com
V Evropi ni veliko bostonskih terierjev, čeprav bi se odlično podal k številnih ljubiteljem. Zaradi svoje velikosti bostonski terier seveda ni športni pes, ki bi vsak dan veliko treniral s svojim lastnikom. Kljub temu pa rad hodi na daljše izlete. Bostonski terier se odlično ujema z družinami z otroki, s samskimi in starejšimi ljudmi. Ker nima prevelike potrebe po gibanju, se bo prijetno počutil tudi v mestnem stanovanju. Vseeno pa priporočamo, da naj stanovanje ne bo previsoko, saj stopnice niso ravno najboljši prijatelj za tega majhnega psa. Običajno se dobro razume z drugimi psi in mačkami, še zlasti v primeru, če ga kot mladička navajate na nagajive tigrčke. Pred vselitvijo pa vsekakor preverite, ali je kdo v gospodinjstvu alergičen na pse. Če psa nameravate imeti v stanovanju in niste lastnik stanovanja, se naprej pomenite z najemodajalcem in pridobite njegovo dovoljenje. Preden se odločite za psa, premislite, kdo bo skrbel zanj, ko boste na dopustu ali morda bolni. Danes lahko pse vzamete tudi s seboj v številne hotele, zato dopustovanje morda ne bo prevelika skrb. O potovanju s psom se pravočasno pozanimajte ali pa najemite nekoga, ki bo zanesljivo skrbel za vašega psa. Upoštevajte tudi, da bostonski terier ne mara ravno prevročega vremena.
Pes pomeni odgovornost za dolgo časa. Dobro premislite, ali boste imeli čas, da se vsak dan ukvarjate s svojim psom in razmislite o stroških. Poleg osnovne opreme, kot so posode za hrano, postelja in odeja, oprema za avto, povodec, ovratnica in oprsnica ter tudi igrače, morate prišteti še stroške veterinarja in kakovostne hrane. V primeru bolezni lahko veterinarski stroški hitro poskočijo.
Si res nadvse želite bostonskega terierja? Super! Ste že vse pripravili na vselitev psa? Odlično! Potem lahko začnete iskati uglednega rejca bostonskih terierjev! Dobrega rejca lahko prepoznate po tem, da je član uradnega pasjega kluba in po tem, da svoje mladičke prodaja z vsemi dokazili in dokumenti. Prav tako bo imel dokumentirano celotno družinsko drevo psov. Ugledni rejec bo skušal iz pasje družine izključiti vse dedne bolezni, hkrati pa bo pasje starše dal pregledati glede primernosti za parjenje. Prav tako bo pasjim staršem dal dovolj časa za sprostitev med dvema legloma in poskrbel, da bodo mladički razvili socialne prvine. Mladičke bo tudi večkrat cepil in jih razglistil. Nekateri rejci na svojih spletnih straneh poudarjajo, da so mladičke spravili na svet brez carskega reza. Carski rez ni nobeno merilo za pravilno vzrejo psov. Ne zaupajte rejcu, ki je s pomočjo carskega reza na svet spravil številna legla. Ponavadi to pomeni, da je psičkova glava prevelika za materino medenico, česar pa ugledni rejci ne podpirajo, saj gre za eno od bolj negativnih skrajnosti bostonskih terierjev. Navsezadnje se morate tudi sami dobro razumeti z rejcem. Rejca obiščite na domu, mu postavite vprašanja o kužkih, njihovih prednikih in mladička še sami spoznajte. Rejec vam bo verjetno tudi sam postavil nekaj vprašanj v zvezi z vašimi izkušnjami s psi in življenjskimi razmerami. To naj vas veseli, saj boste tako vedeli, da ste izbrali resnega rejca.
Ne zmenite se za ”kupčije iz naključnih legel”, saj boste z nakupom takega psička pasmi samo škodovali. Takšni rejci vzrejajo mladičke bolj zaradi denarja kot pa iz ljubezni do živali, kar pa na žalost pomeni, da psi niso socializirani, njihovo zdravje pa je negotovo.
Če si želite starejšega bostonskega terierja, se lahko obrnete na zavetišča za živali, kjer boste morda kakega našli. Čeprav obstaja majhna možnost, da boste našli čistokrvnega odraslega psa, pa to ni nemogoče. Ostanite potrpežljivi in razmislite tudi o tem, ali bi v dom sprejeli katerega od mešančkov, ki ste ga videli v zavetišču. Včasih so v zavetiščih tudi starejši psi, ki bodo nadvse veseli novega doma. V zavetišču lahko vprašate zaposlene, ali se z določenim psom dobro ujemate.
Vam in vašemu bostonskemu terierju želimo veliko lepih skupnih trenutkov!
Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.
Ubogljiv, naklonjen ljudem in prilagodljiv: srednje velik labradorec je izredno priljubljen družinski pes, čeprav ima kot prvotni delovni pes rad psihične in fizične izzive.
