© Dogs / stock.adobe.com
Francosko-belgijski kodrasti bišon je nezahteven šarmer, ki veliko ljubiteljev psov v trenutku očara s svojim prijateljskim značajem. O priljubljeni pasmi lahko izveste več v nadaljevanju.
Na prvi pogled spominja kodrasti bišon na plišasto kosmo vate na štirih nogah. Pasma tehta pri približno 30 cm plečne višine največ 6 kg. Njegova izključno bela dlaka lahko zraste do 10 cm dolžine in bi naj po standardu pasme spominjala na mongolsko kozo. Je svileno tanka in deluje s kodrčki v obliki odpirača posebno mehko, pri čemer je prekrivna dlaka nekoliko trša. Kodrčki tudi dajejo ime pasmi: v prevodu pomeni Bichon frisé nekaj takega kot „salonski psiček s kodrastimi lasmi“. Bichon frisé s temnimi očmi radovedno mežika v svet in ima s kodrčki pokrite viseče uhlje. Rep je ukrivljen preko hrbta, vendar naj ne bi bil zvit.
Že v antiki so obstajali mali, pudljem podobni psi, ki so kasneje bili priljubljeni predvsem pri francoskem in španskem plemstvu. Že od nekdaj so imeli ti „salonski psički“ predvsem eno nalogo: bili so psi „za ljubkovanje.“ Že samo s svojo prisotnostjo so razveseljevali predvsem bogate ljudi brez kakšne druge naloge, zato so spadali med „družabne pse“. Domnevno so začetki svileno kodraste pasme na kanarskih otokih, kar nakazuje tudi ime „Tenerifi-pes“. Katere pasme so imele vlogo pri nastanku, ni jasno določeno – mnenja strokovnjakov segajo od vodnih španjelov do pritlikavih pudljev. Iz Tenerifov so prispeli salonski psi v 14. stoletju na evropska kopenska tla. Predniki psa Bichon frisé so v začetku 16. stoletja vstopili v francoske dvore, kjer so jih dame iz plemstva pogosto parfumirale in nakitile, da so postali salonski levčki fine družbe. Od 30-ih let 20. stoletja so doživeli predvsem v Franciji in Belgiji velik vzpon, pri čemer so jih l. 1928 še vedno razstavili kot „kodraste svilene pudlje“ v nemškem mestu Duisburg. L. 1933 je prišel Bichon frisé do svojega standarda in uradnega imena. Prvo leglo kodrastega bišona v Nemčiji je ugledalo luč sveta šele l. 1956. V istem letu je prispel prvi predstavnik v ZDA. Preko tega ovinka je prišel Bichon frisé končno z ameriškimi priseljenci v Veliko Britanijo, kjer so se l. 1974 skotili prvi mladiči francosko-belgijske pasme. Predvsem v ZDA je pasma od takrat doživela veliko priljubljenost. Skupaj spada v to pasmo poleg kodrastega bišona še pet pasem„bišonov“: malteški, bolonjski, havanski in mali levji pes.
Bichon frisé zna očarati predvsem s svojim šarmom: je živahen, odprt pes, ki je predvsem rad povsod zraven. Kodrasti veseljak izžareva dobro voljo in jo širi na svojo okolico. Tako lahko urejen štirinožec večino ljudi brez težav ovije okoli prsta. Poleg tega uživa v božanju – tudi v naročju in v tesnem telesnem stiku s svojim lastnikom in družino. Nezahteven spremljevalec je komajda hektičen, se dobro razume z drugimi živalmi in je do tujcev praviloma prijateljski. Temperamenten kodrasti bišon se nagiba k budnosti, zato laja na poštarje, vsekakor pa ni agresiven in ne laja v nedogled. Ne razvajajte vašega kodrastega bišona pri srečanju z nečim novim kot na primer pri stiku s tujci, odhodom k veterinarju ali pred hrupnimi obrtniki. Nekateri lastniki delajo zaradi majhne velikosti pasme napako, svojega ljubljenčka namreč takoj pomirjajo ali tolažijo, kar napravi psa še prej negotovega, kajti tako se uči, da je situacija nekoliko nenavadna. Če so vsi drugi okoli suvereni in sproščeni, ostane tudi vaš štirinožec!
© Dogs / stock.adobe.com
Beli veseljaki skorajda nimajo pasemsko tipičnih bolezni. Pogosteje lahko pride do solzenja oči, kar ima lahko za posledico rjave sledi solz na snežno beli dlaki. Vedno je potrebno biti pozoren, da je področje okoli oči v izogib draženja brez dolge dlake. Delno so lahko kodrasti bišoni nagnjeni k vnetjem dihalnih organov. Pasma sicer velja za robustno in dolgoživo: dobro negovan, vrsti primerno prehranjen Bichon frisé lahko živi do 15 let, posamezne živali celo do 17 let.
Preverite našo izbiro hrane za pasmo Bichon Frisé!
En Bichon frisé potrebuje kot vsak pes vrsti primerno in svojim potrebam prilagojeno hrano. Ker večina kodrastih šarmerjev ni posebno izbirčna – izjeme tukaj potrjujejo pravilo –, lahko izbirate med raznolikimi vrstami hrane. Bodite pozorni pri izbiri hrane za psa na visok delež mesa, tako pri mokri in suhi hrani. Na listi sestavin bi naj bilo meso navedeno na prvem mestu. Hrana bi naj bila sestavljena iz največ 30 % beljakovin. Pri normalno aktivnih psih, ki se ukvarjajo z malim pasjim športom in dnevno ne pretečejo zelo dolgih razdalj, zadostuje tudi 25 odstotkov surovih beljakovin. Sladkor nima kaj početi v dobri hrani za pse – včasih je skrit pod imenom na primer „melasa sladkorne pese“. Odpovejte se tudi izdelkom, ki vsebujejo rastlinske stranske proizvode, ki vsebujejo manjvredna žita. Če vašemu ljubljenčku ponudite izključno suho hrano, morate biti pozorni, da dovolj pije. Za vašega 6 kg težkega kodrastega bišona obstaja tudi posebna suha hrana za male pse, ki je sestavljena iz ustrezno velikih briketov in je bolj primerna za skupaj stoječe zobe mini štirinožca. Poleg tega najdete v trgovini posebne igrače za nego zob in prigrizke za preventivo pred nastajanjem zobnega kamna. Dober nasvet za zdrave zobe je tudi redno dajanje surovih koščkov govedine, katere žvečenje deluje očiščevalno na zobe.
Dlaka s podlanko je relativno enostavna za nego in ščiti psa pasme Bichon frisé pozimi pred mokroto in hladom, medtem, ko poleti zadržuje vročino. Velika prednost za lastnike bišona in njegove stanovanjske opreme je v tem, da pasma ne izgublja dlake. Pri mladičih je potrebno vsaka dva dni poseči po krtači za preprečevanje zavozlavanja kodraste dlake in izkrtačenja umazanije. Odrasli Bichon frisé potrebuje tedensko temeljito urico nege dlake. Še posebno pri hranjenju z mokro hrano potrebuje „brada“ vašega štirinožca temeljito čiščenje. Kodrasta dlaka ljubečega bišona bi se naj redno strigla v obliki. Pri spremljevalnih psih, ki se ne udeležujejo razstav je lahko vsekakor krajša, kot je v skladu s pasemskim standardom, kajti tako bo nega lažja. Predvsem pred očmi naj dlaka ne bo predolga, da se omogoči prost pogled in preprečijo vnetja oči.
Če človek šarmu malega francoza ne podleže takoj, je vzgoja kodrastega bišona enostavna: pes se rad uči, je pameten in tako tudi primeren pes za začetnike, dokler se njegovi lastniki ne seznanijo z osnovami pasje vzgoje. Ostanite pri vzgoji stalno prijateljski, vendar dosledni – tako boste hitreje dosegali uspehe pri prebrisanih kodrastih glavicah. Priporočen je seveda obisk pasje šole, v kateri kodrasti bišon že v starosti mladiča lahko neguje stik z drugimi štirinožci. Prebujen mali pes se tudi rad nauči kakšnih umetniških podvigov.
© Dogs / stock.adobe.com
Za kodrastega bišona šteje predvsem priključitev svojemu „krdelu“, pri čemer v nobenem primeru ne zahteva zaposlitve čez cel dan. Kljub vsemu pa ceni dolge sprehode in vas z veseljem spremlja na pohode, kajti „salonski psiček“ je tudi pravi naravni fant, ki uživa v vetru okoli svojega smrčka. Če vozite kolo, vas lahko vaš Bichon frisé pri tem spremlja: najbolje, da ga postavite zato v posebno pasjo košaro za na kolo. Vmes lahko odrasel pes vedno en del poti preteče v zmernem tempu ob kolesu, da se lahko na vaši skupni turi prav tako razdivja. Ker ni nagnjen k divjemu lovu, ga je praviloma – na osnovi dobre vzgoje – vedno dobro možno priklicati in lahko zato na primernih področjih brez težav prosto teka. Poleg tega je kodrasti bišon primeren za pasji šport, kot je agility za male pse. In ne pozabite: po skupnih dogodivščinah ceni mali divjak izdatne urice crkljanja.
Bichon frisé je pravi vsestranski pes: ponavadi se dobro ujema s svojo okolico in je zato tudi primeren za mestna stanovanja. Ima rad otroke in, če so ti dobro vodeni, da na spoštljiv način ravnajo z živalmi, čudovit soigralec zanje. Bodite pri mladičih kodrastega bišona še posebno pozorni na to, da otroci ravnajo z njim previdno, kajti mali psički so drobni. Pasma se večinoma dobro razume z drugimi hišnimi živalmi, kot so psi ali mačke – pri manjših živalih je dobro imeti vedno v uvidu, da razigrana kodrasta glavca ne izpade kot „živa igrača“. Če živali že v času mladiča navadite na to, lahko tudi to odlično poteka. Kodrastega bišona lahko za kratek čas pustite samega in se lahko prilagaja, če so njegove potrebe zadovoljene, praviloma zelo dobro v vsakdanjik vsake družine. Na kratko: je optimalno primeren pes tako za družine kot tudi za samske, prav tako za starejše ljudi, ki se radi s svojim štirinožcem zadržujejo v naravi.
Preden se vaš Bichon frisé vseli, bodite gotovi v vseh pogledih, kajti štirinožni družinski član pomeni odgovornost za naslednja leta. Preverite, če živite v najemniškem stanovanju, ali so psi dovoljeni in si to v vsakem primeru zagotovite pisno, če že ni izrecno navedeno v najemni pogodbi. Tudi če pasma ne izgublja dlake, je dobro pred vselitvijo preveriti, če družinski član ne trpi za alergijami na pse. Organizirajte si že vnaprej možno oskrbo v času dopusta ali bolezni. Veliko hotelov sčasoma dovoljuje štirinožce, tako, da je to lahko opcija tudi za vas. Poleg skrbi in nege psa imejte v mislih, da se je potrebno v naslednjih letih dnevno s psom ukvarjati in predvidite tudi finančne obveznosti, poleg osnovne opreme (krtače, povodci, košarice, odeje ali blazine, posode) še redne stroške (visokokakovostna hrana ter prigrizki, veterinarski pregledi) za veliko let vnaprej. Poleg tega imate lahko v primeru bolezni psa tudi nepredvidene visoke stroške.
Če ste prepričani, da bi lahko bila s psom Bichon frisé dober tim, lahko začnete iskati resnega vzreditelja belega šarmerja. Bodite pozorni, da je le-ta član združenja in so njegove živali opremljene z dokazilom o poreklu, potrdilom o cepljenju, zdravstvenem potrdilu in čipu. Pri iskanju vzreditelja si vzemite čas, da boste našli zaupanja vrednega in katerega rokovanje s svojimi živalmi je simpatično vam. Sem spada tudi, da ima mati psica vašega potencialnega mladiča zadosti časa za okrevanje med dvema legloma in, da vzreditelj potrpežljivo odgovarja na vaša vprašanja in se s svoje strani zanima kakšen dom boste nudili njegovemu varovancu. Ob obisku lahko spoznate ne le mladiča, temveč tudi njegove starše in njihov karakter. Večinoma imate z odgovornim vzrediteljem tudi bodočega partnerja pri pogovoru glede vseh vprašanj o vašem štirinožnem družinskem članu.
Ne kupujte pri dvomljivih „vzrediteljih“, ki prodajajo živali brez dokazila o poreklu in pripadnosti združenju, kajti tem so pomembni ponavadi le hitri zaslužki, pri čemer zdravje, tip in pogosto tudi socialno vedenje mladičev in njihovih staršev ostaja na strani. Ponudba lahko zgleda na eni strani ugodna, vendar v veliko primerih na koncu plačate visoke zneske za veterinarja in poleg tega nimate nobene garancije o poreklu vašega štirinožca. Tudi privatnemu „naključnemu leglu“ se izogibajte.
Če sprejmete tudi starejšega psa, se splača poiskati kodrastega bišona v krajevnem zavetišču za živali ali posebnih organizacijah za zaščito živali, ki so namenjene posredovanju bišonov. Prednost starejšega psa je lahko v tem, da prejmete že dobro vzgojenega psa. Vsekakor obstajajo tudi psi, ki so jih njihovi lastniki oddali, ker so pretiravali z njihovo vzgojo. Združenja za zaščito živali lahko praviloma v pogovoru z vami dobro presodijo ali sta z aktualnim kodrastim bišonom potencialno sanjski tim. Pri čisto privatni predaji je dobro, da svojega psa najprej spoznate in ga na primer peljete na sprehod. V vsakem primeru je lahko zelo bogata izkušnja podariti nov dom že starejšemu kodrastemu bišonu!
Želimo vam živalsko dobro preživljanje časa z vašim šarmantnim kodrastim bišonom!
Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.
Ubogljiv, naklonjen ljudem in prilagodljiv: srednje velik labradorec je izredno priljubljen družinski pes, čeprav ima kot prvotni delovni pes rad psihične in fizične izzive.
