© MEISTERFOTO / stock.adobe.com
Za lovce je bavarski barvar zvest spremljevalec, ki je pripravljen na delo.
Bavarski barvar je delovni pes, ki ga uporabljajo predvsem za sledenje poškodovani ali poginuli divjadi. Če ga psihično in fizično dovolj izzovemo, nas bo prepričal kot prijazen in miren družinski pes. Mladiče iz uradne vzreje pa lahko prejmejo samo lovci, ki delajo kot vodniki psov.
Bavarski barvar je ena izmed srednje velikih pasem psov. Samci dosežejo višino od 47 do 52 centimetrov, samice pa od 44 do 48 centimetrov. Teža odraslega bavarskega barvarja znaša med 18 in 28 kilogrami.
Bavarski barvar odraste po približno 12 mesecih. Njegovo telo je dolgo, kitasto in mišičasto.
Za to pasmo so značilne tudi močne tace, kratek vrat in široka glava s plemenitim izrazom. Oči bavarskega barvarja so bistre in pozorne, razmeroma velika in široka ušesa pa visijo navzdol.
Celoten videz je lahkoten in nežen. Ima ozek pas in raven križ. Njegov srednje dolg in visoko nasajen rep mu visi vodoravno ali rahlo poševno navzdol.
Njegova dlaka je takšne barve, da se pri lovu povsem zlije z okolico. Je rdečkasto rjave, rdečkasto sive do bledo rumene barve in delno tigrasta.
Bavarski barvar ima po hrbtu in ušesih temnejšo dlako. Za pasmo je značilna nekoliko temnejša maska na obrazu, sicer pa je brez lis.
Kožuh bavarskega barvarja je kratka, gladka in se tesno prilega telesu.
© MEISTERFOTO / stock.adobe.com
Združenje FCI uvršča bavarskega barvarja v skupino 6 med lovske pse, krvosledce in sorodne pasme, natančneje v 2. oddelek krvosledcev. Krvosledci, kot je barvar, so lovski psi, ki se uporabljajo predvsem za sledenje parkljaste divjadi.
Na primer, če lovec ustreli jelena ali srnjaka, je naloga bavarskega barvarja, da poškodovano žival čim prej najde. Takrat poškodovano divjad lovec z dobro namernim strelom pokonča in ji olajša bolečino.
Njegov fini smrček, lovski nagon in lovska ostrina so njegove prirojene lastnosti. Je pravi strokovnjak, ko gre za sledenje ustreljenim divjim živalim.
Združenje FCI, največja kinološka krovna organizacija, razglaša to pasmo za delovnega psa z delovnim preizkusom. To pomeni naslednje: Vzrejajo se lahko samo živali, ki uspešno opravijo preizkus.
Njegova ciljna vzreja kot lovskega psa seveda vpliva tudi na njegov značaj. Velja za izredno željnega dela, učinkovitega in neustrašnega.
Čeprav je pri delu zelo osredotočen in samozavesten, je bavarski barvar dokaj lahkoten pes. To pasmo lahko običajno dobro usposobijo ljudje z (lovskimi) izkušnjami s psi.
Bavarski barvarji zelo radi sodelujejo s svojim lastnikom. Običajno ne kažejo znakov živčnosti ali agresije.
Zato lovci cenijo to pasmo kot zvestega spremljevalca z odličnimi lastnostmi, kot so temperament, sluh in vid.
Za lovskega psa je bavarski barvar izjemno miren in sproščen. V družini je ljubeč in potrpežljiv – tudi ko gre za otroke. Vendar to velja samo, če dovolj zadovoljimo njegove potrebe.
Bavarskemu barvarju moramo omogočiti, da sledi svojemu lovskemu nagonu in uporablja svoj nos. Če je fizično in psihično dovolj izzvan, se odlično znajde tudi kot človekoljuben in prijazen družinski pes.
Je pa zadržan do tujcev.
© MEISTERFOTO / stock.adobe.com
Majhno mestno stanovanje ni pravo okolje za bavarskega barvarja. Za tega spretnega in športnega psa je primerno veliko stanovanje z vrtom ali hišo na podeželju, kjer se lahko počuti res udobno. Zanj niso dovolj le kratki sprehodi po soseski.
Če se odločite za bavarskega barvarja, vzemite v zakup dovolj časa za dolge sprehode. Ta pes namreč potrebuje veliko vadbe in želi biti fizično ter psihično izzvan.
Sledenje je najboljši način, kako zaposliti tega inteligentnega psa, ki obožuje lov. Navsezadnje je bila ta pasma vzrejena za pohajkovanje v naravi in zanesljivo iskanje poškodovanih ali mrtvih divjih živali.
Poleg tega so bavarski barvarji primerni za pasje športe, kot so mantrailing, agility ali poslušnost. Zaradi odličnega vonja ga lahko izurimo tudi za iskalnega in reševalnega psa.
Bavarski barvar pa zaradi svojega lovskega nagona pa ni primeren kot pes spremljevalec.
Ko pse, kot je bavarski barvar, uporabljamo za lov, imajo ti psi v primerjavi z drugimi pasmami večjo potrebo po energiji. Potrebujejo visokoenergijsko hrano, bogato z beljakovinami. Enako velja za mlade pse, ki še rastejo, in za breje psice. Pri starejših psi lahko količino hrane ustrezno zmanjšamo.
Da bi preprečili želodčne težave in predvsem grozno torzijo želodca, moramo bavarskemu barvarju po obroku nameniti počitek. Takoj po obroku se z njim ne igrajmo in ne hodimo na sprehod.
Njegova kratka dlaka zahteva malo nege. Zadostuje občasno krtačenje, predvsem med menjavo dlake.
Ker ta pes večino časa preživi na mehkih tleh, kot so gozdna tla, se njegovi kremplji morda ne bodo dovolj obrabili. Zato jih moramo redno preverjati in po potrebi postriči.
Poleg tega moramo njegovo kožo redno pregledovati glede poškodb in klopov.
Zaradi strogih smernic vzreje in preizkusov se dedne bolezni skorajda ne pojavijo.
Le displazija kolkov (HD) je kot pri drugih večjih pasmah znana zdravstvena težava barvarskega barvarja. Psi z displazijo kolkov težko hodijo in vstanejo. Zdravljenje je težavno in drago – še posebej v primeru vstavitve novega kolčnega sklepa.
Bavarski barvar velja za trpežno žival, ki lahko ob dobri negi v povprečju živi do 13 let.
Korenine bavarskega barvarja segajo šele v sredino 19. stoletja. Takrat so bila uničena velika lovišča, hkrati pa se je pojavilo izboljšano strelno orožje z večjim dometom.
Strukturne spremembe med lovom so ustvarile željo po delovnem psu, ki zmore zanesljivo slediti in je hkrati primeren za na teren.
Kot osnovo za vzrejo bavarskega barvarja so uporabili divje lovske pse, gorski in hannoverski goniče. Cilj je bil ustvariti lažjega, bolj gibčnega psa, ki bi se dobro znašel v razmerah bavarskih gora.
Novo pasmo psov so uradno priznali konec 19. stoletja. Klub za bavarske barvarke s sedežem v Münchnu obstaja že od leta 1912.
Najprej slaba novica: Žal bavarskega barvarja ne morejo kupiti vsi. Vzreja je natančno vodena.
Ugledni rejci, ki so člani Kluba bavarskih barvarjev, dajejo svoje mladičke le lovcem in pooblaščenim vodnikom barvarjev. Laiki običajno nimajo možnosti, da bi dobili mladička tega lovskega psa pri uglednem rejcu.
Če pa si to pasmo še vedno zelo želite, jo lahko poskusite najti pri različnih društvih za zaščito živali. Kajti tudi v zavetiščih se včasih znajdejo rodovniški psi – na primer tisti, ki so bolni ali neprimerni za lov.
Cena mladička bavarskega barvarja pri uglednem rejcu praviloma znaša od 1.200 do 2.000 evrov.
Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.
Ubogljiv, naklonjen ljudem in prilagodljiv: srednje velik labradorec je izredno priljubljen družinski pes, čeprav ima kot prvotni delovni pes rad psihične in fizične izzive.
