© andriano_cz / stock.adobe.com
Ljubek, igriv in navihano trmast – ni čudno, da spada angleški koker španjel med najbolj priljubljene pasme psov. V nadaljevanju boste spoznali najpomembnejše značilnosti dolgouhih Britancev.
Natančno poreklo angleškega koker španjela ni poznano – ena teorija, če ne že legenda govori o tem, da so psi prišli že pred 2000 leti z rimskimi vojščaki Julija Cezarja iz Španije v Veliko Britanijo in njihovo ime pomeni v latinščini „španski pes“. Zagotovo predniki današnje španjel pasme že več kot sto let uživajo veliko priljubljenost. Tako omenja na primer britanski pisec Geoffrey Chaucer „španjel pse“ že v 14. stoletju in okoli 200 let kasneje ovekoveči tudi William Shakespeare španjele v svojih delih. L. 1570 je naravoslovni znanstvenik John Caius klasificiral sodobno britansko pasmo psov, med njimi tudi španjele, ki jih je razdelil na kopenske in vodne španjele. Med kopenske španjele je uvrstil špringer španjele, ki so imeli pri lovu predvsem nalogo, zajce in ptice splašiti in pridobiti pred lovčevo puško. Iz tega špringer španjela se je razvilo veliko pasem, med katere spada tudi angleški koker španjel. V letu 1892 je priznal angleški Kennel Club pasmo kot samostojno, V Evropi so se hitro razvili posebni španjel klubi, ki so se posvečali vzreji čiste pasme. Kot pri nekaterih drugih izvirnih delovnih pasmah je vzreja posvetila pozornost predvsem optičnim merilom, tako se tudi pri angleškem koker španjelu nagiba predvsem k razvitju pretirano poudarjenih značilnosti, kot so na primer predolga ohlapna ušesa.
Koker je bil razvit posebno za lov na gozdne kljunače (angleško: wood cock). Gozdni kljunači se znajo na tleh v gozdu dobro prikriti in se komajda prepoznajo, vendar jih lahko fini pasji nosovi izsledijo. Angleški koker španjeli spadajo med „pse za brskanje“ in lovijo predvsem s „plašenjem iz podrastja“ – štirinožci pri tem z zvijanjem ali kroženjem tečejo pred lovci in pri tem poskušajo prepoznati vonj potencialnega plena. Koker se pri tem ne ustavi niti pred neprehodnim grmovjem ali trstjem, da tam preplaši ptice, ki jih nato lahko lovec ustreli. Tudi danes se uporablja ta pasma predvsem v Angliji in na Škotskem za lov. Vsekakor danes živi večina angleških koker španjelov kot družinski psi. Zaradi svojega dobrega voha je koker španjel odlično sposoben za delo pri policiji in na carini.
Angleški koker španjeli so s plečno višino okoli 40 cm in težo do 14,5 kg srednje veliki in robustni psi. Izstopajoč znak pasme so nizka dolga viseča ušesa. Dlaka je gladka in predvsem zelo svilnata. Barva njihove dlake se spreminja. Pri enobarvnih psih so dovoljene barve črna, rdeča, čokoladno rjava, kot tudi črno-rjava. Enobarvni pri naj bi na trebuhu imeli bel kožuh. Dvobarvni koker španjeli so lahko črno-beli, oranžno-beli, rjavo-beli in limonsko-beli. Pri teh barvah pa lahko pride tudi do manjših ”napak”. Dovoljeni so tudi tribarvni psi, in sicer v nebeško modrikasti barvi in odtenkih oranžne, limonske, rjave ter rjavo-črne barve.
Izgled ne zavaja: angleški koker španjel je vesel, odprt pes, ki potrebuje stik z družino. Je prijazen do ljudi in živali, dokler mu le-te ne pridejo pred oči kot morebitni plen na prostem. Velja za zanesljivega, zvestega in ljubečega psa in je vedno pripravljen za igro in zabavo. Čeprav naznanja tujce zanesljivo z laježem, prav tako hitro sklepa z njimi tudi prijateljstva, zaradi česar angleški koker španjel praviloma ni dober čuvaj. Kljub svoji prijaznosti ostaja v svojem srcu lovec, ker, ko enkrat sledi plenu, neredko postavlja svoj lovski nagon pred poslušnostjo. Poleg svoje družine in lova ima angleški koker španjel še druge strasti: hrano v vsaki obliki. Mali veseljak obožuje priboljške, kar se žal neredko konča s prekomerno težo.
© Mary Swift / stock.adobe.com
Pasma ima podedovano dispozicijo za prirojen vestibularni sindrom, obolenje notranjega ušesa z motnjami ravnotežja in enostransko ali obojestransko oglušelost. Nadalje pogosto poročajo o v primerjavi z drugimi pasmami pogostim pojavom očesnih težav (katarakta). Omeniti velja tudi domnevno deden „Cockerwut“ pri prizadetih psih, ki se kaže kot pravi napad agresije in je primerljiv z epileptičnim napadom, ki mu sledi izčrpanost. Te faze niso primerljive z „divjimi petimi minutami“ razigranega mladiča ali slabo vzgojenega psa in nujno potrebujejo veterinarsko obravnavo. Teorije, ki razlagajo, da so enobarvni psi pogosteje prizadeti kot tisti z belo liso, sčasoma veljajo za zastarele. Z odgovorno vzrejo lahko „Cockerwut“ že močno zmanjšamo. Tudi družinske ledvične bolezni so pri dolgouhih štirinožcih nekoliko pogostejše.
Kljub tem nagnjenostim so večinoma angleški koker španjeli robustni psi, kajti podedovane dispozicije prizadenejo le mali del pasme. Kljub temu velja: preventiva je boljša kot kurativa! Pred nakupom mladiča angleškega koker španjela se nujno pozanimajte o zdravstvenem stanju staršev in njihovih prednikov. Veliko bolezni se lahko danes s pomočjo genskih testov skorajda izključi, tako, da so riziki za dedno pogojene bolezni minimalni. In nekaj imate vendarle v svojih rokah: premalo zaposlitve v kombinaciji s preveliko hrane pripomore pri angleških koker španjelih, ki obožujejo priboljške, k prekomerni teži.
Zdrav koker španjel lahko doseže starost do 15 let.
Pri koker španjelih vedno pazite na njihovo težo, saj je pasma nagnjena k prekomerni teži. Priporočamo, da ga redno tudi tehtate. Da bi preprečili nabiranje odvečnih kilogramov, mu zagotovite zadostno gibanje in tudi uravnoteženo prehrano. Za priboljške velja enako: manj je več. Poleg teže igrajo vlogo tudi drugi dejavniki, kot so zdravstveno stanje, starost in stopnja aktivnosti. Ta merila se od psa do psa razlikujejo, zato mora biti prehrana prilagojena posameznim potrebam psa. Poleg prehrane, posebej namenjene za koker španjele, obstaja tudi hranjenje z metodo BARF (organska vrsti primerna surova hrana). Na ta način boste pse hranili s prvotno in naravno hrano. Da bi mu zagotovili vsa potrebna hranila, mu ponudite tudi drobovino, zelenjavo, sadje in vitamine ter minerale. O hrani se posvetujte z veterinarjem. Poskrbite tudi za čistočo: posodice za vodo in hrano redno čistite.
Na prvi pogled se lahko motite, vendar je nega angleškega koker španjela relativno zamudna. Svilnato dlako je potrebno najmanj vsaki drugi dan, še bolje dnevno, temeljito skrtačiti. K vozlanju je na primer nagnjena dlaka pod „ramo“ ter pod ušesi. Najbolje, da že mladiča navadite z mehko krtačo na skupne rituale nege in z njim vadite krtačenje „delikatnih“ mest kot na primer na trebuhu – tako se uči uživati pri nujnem programu nege. Vedno preverite po sprehodih, če ima vaš ljubljenček morebitne male koščke lesa, vsiljivce ali celo zajedavce v svoji dlaki. Viseče ustnice enkrat dnevno očistite z vlažno krpo – navadite vašega mladiča že od malega, ker se na tak način prepreči vnetje viseče ustnice. Ljubezen koker španjela do vode lahko še dodatno oteži nego dlake, kajti veliko predstavnikov pasme magično pritegnejo blatne luže, zato je po sprehodu obvezno tuširanje vašega malega Britančka.
Dlako angleškega koker španjela je potrebno vsaka dva meseca postriči. Pri tem je treba skrajšati dlako na hrbtnem delu, na visečih ustnicah, pod uhlji ter na trebuhu. Z nekoliko potrpljenja in ustreznimi pripomočki (škarje za redčenje, škarje, krtača, glavnik, nožek za rezanje) lahko sami prevzamete krajšanje dlake pri vašem angleškem koker španjelu – vendar se v vsakem primeru pustite skrbno voditi. Poleg tega še redno strizite štrlečo dlako na tačkah v izogib nabiranja umazanije in pojava infekcij. Viseči uhlji zaradi svoje vlažno tople klime spodbujajo nastajanje kožnih glivic in draženja in tako nastanek vnetij. Zato dnevno pregledujte vašega psa pod uhlji. Za nego zob so primerni posebni pasji prigrizki ali pasje igrače.
Strastni lovci potrebujejo dosledno vzgojo brez trdote. Že pred vselitvijo novega družinskega člana postavite jasna pravila za vzgojo in se jih držite. Angleški koker španjel bo sicer vsako malo „izjemo“ razumel kot novo pravilo, da bo uveljavil svojo trmo. Če to upoštevate, je vzgoja enostavno obvladljiva tudi za začetnike. Karakteristična požrešnost angleškega koker španjela napravi nagrajevanje pri vzgoji celo enostavneje, vendar pozor: glede hrane se vašemu štirinožcu ne pustite ovijati okoli prsta. Angleški koker španjel še prerad s svojim koprnečim jazbečarjevim pogledom vztraja, da doseže svoj cilj. Ne popustite, temveč vztrajajte pri stalno določenih časih hranjenja ter razumnemu dajanju priboljškov. Tudi male igre prinašanja so primerne za nagrado. Bodite pozorni, da njegovo strast za sledenje že v starosti mladiča usmerite v obvladljive tirnice in da lahko kasneje vašega odraslega angleškega koker španjela pustite prosto tekati tudi brez povodca.
© litts / stock.adobe.com
Majhen in vesel, angleški koker španjel je takšen tudi po videzu: v njegovih prsih bije srce mladega psa in to zahteva zadosti gibanja in zaposlitve – najmanj eno do dve uri dnevno. Poleg običajnih rund sprehodov je potrebno zaposliti tudi njegovo ljubko glavo, na primer z igrami iskanja in prinašanja ali dummy. Nekateri koker španjeli radi tudi skačejo v mrzlo vodo. Tekači lahko najdejo v malem snopu energije optimalnega spremljevalca, dokler vašega odraslega psa postopno uvajate v trening. Angleški koker španjel z velikim veseljem prevzema igrice iskanja in je zato dobro primeren za iskanje pogrešane osebe ali sledenje. Ne ceni le gibanja in zaposlitve, temveč uživa tudi v uricah crkljanja z osebo, na katero je navezan. Fit in sproščen angleški koker španjel vam je vsak čas zvesti spremljevalec, ki s svojo dobro voljo okuži tudi okolico.
Angleški koker španjel je prijazen, zanesljiv, zvest in razigran – tako prinaša tudi optimalne značilnosti družinskega psa. Dobro je primeren za športne družine, ki se rade zaposlijo s svojim psom in imajo rade aktivnosti na prostem. Z drugimi hišnimi živalmi sklepa odrasli koker praviloma hitro in enostavno prijateljstva, medtem, ko na prostem njegov nagon po lovu lahko doseže premoč. Pred vselitvijo angleškega koker španjela se vprašajte, ali imate v naslednjih 15 letih dnevno dovolj časa za zaposlitev in nego psa. Že vnaprej premislite o možnostih v primeru bolezni ali časa dopustov ali se pozanimajte, kateri cilji za potovanja so primerni za vašega bodočega štirinožnega prijatelja. Bodite natančni in preverite, če kateri od družinskih članov ni alergičen na pse. Praviloma ima angleški koker španjel rad otroke. Sporazumite se z vašimi otroci o jasnih pravilih za spoštljiv odnos z vašim štirinožcem – potem živalsko dobrega prijateljstva ničesar več ne ovira. Nenazadnje bi naj poleg visoke kupnine za angleškega koker španjela ter osnovne opreme (povodec, posode, odeje, igrače, zavarovanje za avto, košare) imeli v uvidu tudi redne stroške za uravnoteženo prehrano ter veterinarske preglede.. Z akutnimi boleznimi lahko nastanejo nepredvideni stroški. Najbolje, da si že pred vselitvijo novega člana poiščete simpatično pasjo šolo, da psa dobro socializirate in dobite namige za vzgojo in zaposlitev, da ohranite veselo naravo vašega živalskega prijatelja. Če gre za vašega prvega psa, se poučite o temi pasja prehrana, kajti angleški koker španjel je nagnjen k povečanemu vnosu kalorij in prekomerni teži. Zato je priporočljivo na primer pri hranjenju s suho hrano, le-to redno tehtati, da ocenite vnos kalorij in ustrezno zmanjšate količino.
Ker je pasma tako priljubljena, obstaja tudi veliko število vzrediteljev angleških koker španjelov. Odločitev za mladiča je dobro sprejeti s srcem in razumom: v miru poiščite odgovornega vzreditelja, ki z zdravimi živalmi-starši vzreja raje kvaliteto kot kvantiteto. Napravite velik ovinek okoli vseh, ki ne vzrejajo pse v združenju ali ne morejo dokazati pregledov vzreje. Dober vzreditelj je pozoren na zdravje tipičnih starševskih živali in njihovih prednikov, na izdatno socializacijo, daje psici dovolj časa za okrevanje med legli in kaže zanimanje za nov dom svojega varovanca. V njem imate praviloma tudi po nakupu sogovornika, če imate vprašanja o novem članu družine. Štirinožec je pri oddaji cepljen in razgliščen in bi pri selitvi opremljen z rodovnikom, potrdilom o cepljenju ter s čipom.
Če bi sprejeli tudi odraslega psa, boste na spletu predvidoma hitro našli štirinožca, ki se veseli novega doma, ker se morajo njegovi prvotni lastniki od njega ločiti. V veliko državah obstajajo organizacije „španjeli v stiski“, ki oddajajo koker španjele, pa tudi mešance z velikim delom španjela. Poglejte tudi na stran vašega krajevnega zavetišča za živali, čeprav je angleški koker španjel zelo priljubljen, žal vedno znova kakšen pristane v zavetišču za živali. Za tiste, ki še niso imeli opravka s psi, je to lahko prednost, da sprejmejo že vzgojenega angleškega koker španjela. Vsekakor pristanejo tudi takšni štirinožci v posredovalnici, pri čemer so morda nekdanji lastniki pretiravali z vzgojo in je za nekatere potrebno veliko znanja o psih ter veliko potrpljenja. Praviloma lahko rejniški domovi ali zaščitniki živali v pogovoru z vami odkrijejo, ali sta vi in morebitni pes lahko dober tim. Že starejši živali dati drugo priložnost, je lahko v vsakem primeru zelo bogata izkušnja.
Želimo vam veliko veselja z vašim razigranim angleškim koker španjelom!
Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.
Ubogljiv, naklonjen ljudem in prilagodljiv: srednje velik labradorec je izredno priljubljen družinski pes, čeprav ima kot prvotni delovni pes rad psihične in fizične izzive.
