© Evelina / stock.adobe.com
Čeprav tudi nekatere druge pse pogovorno imenujemo pit bull, pa uradno ime nosi le ameriški pit bull terier – in to samo v ZDA, saj evropski klubi te pasme ne priznavajo kot neodvisno pasmo. V večini primerov so evropski pit bulli’ ameriški staffordshirski terierji ali pa zgolj mešančki. Vsem pa je skupno, da so kot ”bojni psi” dobili slab ugled.
Čeprav večina ljubiteljev psov pozna ime ”pit bull”, pa pogosto ne vedo, na katerega psa se točno nanaša. Vzrok za to leži tudi v tem, da največja mednarodna zveza za pse FCI (Fédération Cynologique Internationale) še pasme ni priznala. Zakaj je temu tako, pa moramo pogledati v zgodovino pit bullov: Pasmo so najprej skušali vzrediti v ZDA, kjer so križali angleškega buldoga s terierji. Tako je nastala pasma ameriški staffordshirski terier, ki so ga imenovali tudi ”Am Staff”. Cilj selektivne vzreje je bilo vzrediti predvsem dobrega štirinožnega borca, ki bi se izkazal v tako imenovani areni za živalske boje oziroma v ”pitu”. Pit bulle so na primer spustili nad podgane, da bi jih ubili čim več v čim krajšem času. Prav tako pa so se bojevali z drugimi psi, kar je bilo zelo priljubljeno. Konec koncev so bili “pit bulli” ameriški staffordshirski terierji, ki so jih uporabljali v bitkah. Bili so torej “delovni psi”. Danes bi rekli, da so takrat imeli bolj dvomljiv značaj: Prednost so dajali živalim z nizkim stimulacijskim pragom, videz psa pa je bil v tem pogledu zanemarljiv. Zato je ameriški pit bull terier zelo podoben ameriškemu staffordshirskemu terierju, čeprav obstajajo tudi psi, ki pri tem odstopajo. Leta 1898 je novoustanovljeni klub United Kennel Club (UKC), ki še danes ne sodeluje s klubom FCI, ameriškega pit bul terierja priznal kot neodvisno pasmo. Še dolgo časa so križali ameriškega staffordshirskega terierja s pit bulli. V tujini in pogovorno v ZDA je izraz ”pit bull” postal splošen izraz za “borbene pse”. Na žalost v mnogih državah še vedno organizirajo pasje boje in zato še vedno vzrejajo živali izključno za te krute predstave.
Pit Bulli so nedvomno zelo podobni ameriškim staffordshirskim terierjem: Pit bull je mišičast, kompakten pes, ki lahko zraste do 53 cm in tehta do 27 kg. Gomoljasta glava s pol-pokončnimi visečimi ušesi je naravnost osupljiva – ušes niso obrezali, da bi pes ohranil svoj “nevaren videz”: Šlo je za prakso, ki je na srečo v večini evropskih držav prepovedana. Kratka dlaka se lahko pojavi v vseh barvah, razen v barvnih kombinacijah merle. Ker so v Evropi večino tako imenovanih borbenih psov imenovali pit bull, čeprav so bili mešančki, je v tem primeru podrobnejši opis psa nepotreben. Vendar je podoben izgled tega psa v nekaterih državah dovolj, da tujcu prepreči vstop na posest.
© otsphoto / stock.adobe.com
Kruti pasji boji in neodgovorni lastniki so pit bulla popolnoma zavrgli. Drži naslednje: Pit bulli, ki jih nismo vključevali v družbo, lahko postanejo agresivni do ljudi in živali, saj pokažejo točno tisto, za kar so jih nekoč vzgojili – za boj. V odnosu do ljudi je pasma na splošno zelo podrejena ljudem, kar je bilo za čase bojev zelo pomembno, saj so se štirinožni prijatelji morali ločiti od človeka, ne da bi ga napadli. Kot pri večini borbenih psov tudi pri pit bullu velja, da ni nevaren pes, temveč njegov lastnik. Družabni pit bulli veljajo za krotke in so zaradi svoje inteligentne in igrive narave odlični psi za športne družine in popolni spremljevalci otrok. Niso primerni za pse čuvaje, saj se preveč podredijo. Pri tej pasmi oz. različici pasme igrata družabnost in trening zelo pomembno vlogo za prijetno in sproščeno sobivanje. Če enega od teh dveh dejavnikov zanemarimo, lahko pes postane agresiven, zato to ni pes za začetnike.
Pit bull potrebuje izkušenega in preudarnega lastnika, ki mu treniranje psov ni nič novega. Pit bulla moramo čimprej navaditi na druge pse in ljudi. Poleg tega je za te štirinožne prijatelje vedno pomembno, da jih vodimo na jasen, dosleden in seveda nenasilen način, sicer bodo skušali ”prevzeti” oblast. To ima lahko za psa usodne posledice. S svojim mladim pit bullom obiščite šolo za mlade pse, da se bo navadil komunicirati z drugimi psi. Tudi obisk prave pasje šole je lahko zelo koristen.
Ameriški pit bul terierji so lahko nagnjeni k displaziji kolkov. To tveganje je lahko zmanjšamo z ustreznimi rejnimi pregledi, tveganje za “artrozo kolka” pa lahko zmanjšamo z vzdrževanjem normalne telesne teže. Psi so tudi nagnjeni k pasji demodikozi, kožni bolezni, ki jo povzroča prekomerna okužba s pršicami lasnih mešičkov. Pit bulli so lahko tudi dovzetni za različne alergije, ki se kažejo kot razdraženost kože. Vseeno pa gre za trpežnega štirinožca, ki lahko ob dobri oskrbi živi tudi do 12 let.
© otsphoto / stock.adobe.com
Na zdravje psa prav tako vpliva vsakodnevna prehrana. Zato se zanašajte na primerno hrano z visoko vsebnostjo mesa: Meso naj bo prvo na seznamu sestavin. Če želite spremeniti vrsto prehrane, tega nikakor ne storite prenaglo, temveč v staro hrano vmešajte vsak dan primešajte vedno več nove hrane. Tako lahko preprečite preobčutljive reakcije na intoleranco, zlasti, če hrana vsebuje drugačne sestavine. Mladičkom ponudite štiri manjše obroke na dan, odraslemu psu pa samo dve porciji. Po obroku naj pit bull nekaj časa počiva, da lahko prebavi hrano. Najbolje je, če psa nahranite po dolgem sprehodu. Priporočila proizvajalca naj služijo samo za grobo oceno, saj so dejanske potrebe po energiji odvisne od telesne pripravljenosti in aktivnosti vašega psa.
Dlaka pasme je kratka in preprosta za nego: Dlako krtačite enkrat na teden. Že mladička lahko navadite na tedensko krtačenje – večina psov v tem uživa. Svojega psa okopajte le v najnujnejših primerih, uporabite pa blagi šampon za pse, saj se kožna flora kratkodlakih psov obnavlja zelo počasi. Redno preverjajte dolžino krempljev in jih po potrebi skrajšajte s škarjami. To je ponavadi potrebno samo pri starejši psih (če sploh). Nekateri lastniki psov svojim psom vsak dan čistijo zobe s posebno zobno pasto in ščetko za pse, da preprečijo nastanek zobnega kamna. Lahko pa uporabite tudi prigrizke za nego zob ali suhe žvečilne izdelke, kot so suha goveja ušesa.
Pit bull preseneti veliko ljubiteljev psov s svojo vsestranskostjo: Športne in trajne pse pogosto uporabljajo kot reševalne ali iskalne pse. Pit bull potrebuje veliko vadbe in se je vedno pripravljen odpraviti na skupno pustolovščino s svojim lastnikom. Tudi pasji športi, kot je Agility, lahko ameriškega pit bull terierja zelo razveselijo, vendar se izogibajte pogostim skokom zaradi nagnjenosti k displaziji kolkov. Pomembno je, da mladega in neodraslega psa ne silite z napornimi vajami in mu preprečite, da bi se vzpenjal po stopnicah. Psa zaradi svoje nagnjenosti k agresiji, ki se pokaže ob nepravilni vzreji, ne trenirajte za psa čuvaja, saj lahko na ta način vzbudite neželene lastnosti psa.
Preden se odločite za pit bulla, preberite še naslednje: Če ameriškega pit bull terierja iščete v Evropi, ga ne boste našli, saj FCI pasme ne priznava kot neodvisno. Tisti, ki imajo rado klišejski ugled ”bojnega psa” in bi se radi s ”hudim” psom sprehajali po ulicah, naj pozabijo na pit bulla, saj bodo do tega zvestega štirinožca na ta način zelo nepravični. Resni kupci se v Evropi lahko odločijo za ameriškega staffordshirskega terierja, ki ima enake lastnosti kot pit bull: Staffordshirski terierji in pit bulli so primerni samo za izkušene lastnike. Vsak lastnik pitbulla se mora zavedati, da ljudje tega psa vidijo kot hudega, zato naj bodo pripravljeni sprejemati negativne odzive mimoidočih na vsakodnevnem sprehodu. Z dobro vzgojenim pit bullom pa lahko negativne odzive obrnejo k sebi v prid in pokažejo, da je njihov pes pravzaprav zelo očarljiv.
Ne glede na to kritiko, pa je v nekaterih državah težko dobiti lastništvo za pit bula oz. ameriškega staffordshirskega terierja. V mnogih predelih Nemčije in Avstrije potrebujete za posebno dovoljenje za ameriškega pit bul terierja. V nekaterih okrožjih v Švici je vzreja tega psa povsem prepovedana. V Franciji, na Danskem in v Veliki Britaniji pa je pit bullu in podobnim psom vstop popolnoma prepovedan.
Preden se odločite za pit bulla, preverite vse pogoje za vzrejo tega psa, izračunajte povprečne stroške pasje hrane in veterinarja. Kot ljubitelji živali pa ne pozabite tudi na vso ostalo opremo za svojega štirinožca (povodec, ovratnice, postelje in odeje, zaščita za avtomobile, nega, igrače).
© Volodymyr Shcerbak / stock.adobe.com
Če želite kupiti čistokrvnega ameriškega pit bull terierja od uglednega vzreditelja v Evropi, imate na voljo samo ameriškega staffordshirskega terierja, saj le tako lahko pridobite ustrezne rodovniške certifikate.
Mladička pit bulla nikoli ne kupujte brez ustrezne dokumentacije – v večini primerov gre samo za meščančke, pri katerih niso preverili značaja in zdravja. Pit bull, ki je imel agresivne prednike, lahko v najboljšem primeru postane izziv, v najslabšem primeru pa predstavlja nevarnost. Tveganja za zdravje v zvezi z dednimi boleznimi so pri takšnih živalih tudi veliko večja.
Mnogo mešančkov ”pit bullov” se nahaja v zavetiščih in iščejo nov dom. Lastniki z izkušnjami lahko tako uresničijo svojo željo po pit bullu in enemu od takih štirinožcev ponudijo nov dom. Pred vselitvijo se seveda pozanimajte o zgodovini psa in se prepričajte, ali lahko zadostite potrebe tega štirinožca. Nekatere pse, ki v zavetišču čakajo na nov dom, so pripeljali lastniki, ki niso bili zmožni skrbeti za tega psa, zato se pred odločitvijo dobro poučite o potrebah pit bulla. Vsekakor pa lahko s posvojitvijo psa zelo osrečite, hkrati pa pridobite zvestega spremljevalca v življenju.
Želimo vam veliko srečnih trenutkov z vašim pit bullom!
Odkrijte našo trgovino za pse in preberite naše članke o pasjih mladičkih!
Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.
Ubogljiv, naklonjen ljudem in prilagodljiv: srednje velik labradorec je izredno priljubljen družinski pes, čeprav ima kot prvotni delovni pes rad psihične in fizične izzive.
