Zlati prinašalec
Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.
© Andras / stock.adobe.com
Trdna lupina, mehka sredica. Ta pregovor zelo dobro opisuje pasmo ameriški bully. Predstavljamo vam štirinožnega prijatelja, ki ga v Evropi le redko srečamo.
Beseda »Bully« seveda izvira iz besede »buldog«, zato ima ameriški bully tipičen videz buldoga: mogočno telo z močno glavo. Ima širok prsni koš in je videti obsežnejši kot na primer – pozor, možnost zamenjave – ameriški buldog. Ameriški bullyji so na voljo v štirih različnih ramenskih višinah:
Številni vzreditelji ameriških bullyjev v ZDA svojim psom na žalost obrezujejo ušesa (kupiranje). Ostanki povešenih ušes tako postanejo pokončni in s tem naj bi pes dobil nevarnejši videz. Na srečo je ta praksa v večini evropskih držav prepovedana.
Pasma ima kratko dlako, pri kateri so možne vse barve. Vendar se je pri vzreji bullyjev najbolje izogniti vrstam Blue ali Merle. Te so lahko povezane z genetskimi napakami.
Za razliko od svojih prednikov, klasičnih »bojevniških buldogov«, imajo današnji ameriški bullyji predvsem eno področje uporabe: družine, zaljubljene v pse. Tukaj se vaš štirinožni prijatelj počuti kot riba v vodi.
Dobro socializiran ameriški bully je prijazen do ljudi in živali. Tudi s tujci se običajno začne hitro crkljati.
Ljubitelji pasme ga opisujejo kot psa, ki rad ugaja. To pomeni, da želi pripadati svojim ljudem, kar olajša vzgojo. Kljub temu pa nam lahko tu in tam pokaže svojo slavno in zloglasno buldoško trmo.
Najprimernejša metoda je ljubeča doslednost. Štirinožnemu prijatelju že na začetku pojasnite česa ne sme početi, in se tega držite. Že majhna drobtina kruha pod mizo lahko bullyja hitro spremeni v »berača«.
Udeležba na igralnih uricah za mladiče in v pasji šoli je odličen način socializacije ameriškega bullyja. Zaradi svoje posebne telesne zgradbe se drugim psom hitreje zdijo nevarni. Pasji trener vam lahko ponudi dobre nasvete za različne okoliščine.
Dobro socializiran ameriški bully je primeren tako za družine z otroki, kot za pare ali samske osebe. Ta pes je vedno rad z vami, brez da bi pri tem bil v središču pozornosti.
Če ga dovolj zaposlimo, se enako dobro počuti na podeželju ali v mestnem stanovanju. Če živite v vročem podstrešnem stanovanju v petem nadstropju brez dvigala, potem ta kompaktna pasma ni dobra izbira.
Začetniki se lahko z ameriškim bullyjem odlično uskladijo. Vendar pa ta prijazen pes ni primeren za tiste, ki želijo narediti vtis z njegovim mogočnim videzom.
Ker je ameriški bully zelo nov pojav v vzreji psov, ga na večini seznamov pasem ni mogoče najti. Kljub temu lahko oblasti zaradi njegove postave, porekla in pitbulu podobne glave, postavijo pogoje za vzrejo. Pri pristojnih organih se morate zato predhodno pozanimati, če je dovoljeno imeti takšnega psa.
Ameriški bullyji veljajo za igrive pse s srednjo potrebo po gibanju. Čeprav uživajo v dolgih sprehodih, nimajo potrebe, da bi vsak dan delali kilometre po gozdu.
Začnite počasi in svojega bullyja ne preobremenjujte, še posebej v starosti mladičev in mladih psov. Pomembno je, da ne spodbujate le telesa, temveč tudi močno glavo bullyja.
Iskalne igre, triki ali prinašanje – ugotovite, kaj je za vašega ljubljenčka najbolj zabavno. Skupni trening spodbuja navezanost in tako krepi osnovno poslušnost.
V Evropi so ameriški bullyji redki. Krovna kinološka organizacija FCI te pasme ne priznava, zato je težko najti resnega vzreditelja. Vedno znova ponujajo mladičke brez dokumentov. To pogosto niso »pravi« buldogi, ampak tako rekoč poljubna mešanica buldogov in stafordov.
Nekateri vzreditelji ustanovijo lastna društva, da bi lahko izdali ustrezne dokumente. Vendar pa s pravnega vidika ti rodovniki niso primerni. Odvisno od kraja prebivališča lahko to namreč povzroči težave pri lastništvu. Če organi menijo, da je ameriški bully mešanec ali križanec, ki ima značilnosti psa, uvrščenega na seznam nevarnih psov, ga lahko zasežejo.
Ste se zaljubili v ameriškega bullyja? Morda potem vaše srce bije hitreje tudi za druge pasme tega tipa? Obstajajo namreč številni buldogi, ki jih FCI priznava. Za te pse je lažje najti uglednega rejca.
Angleški buldog je podobno kompakten kot ameriški buldog, vendar ima pogoste zdravstvene težave. Obstaja še več drugih psov vrste “molossus”, kar je nadpomenka za ta tip psov.
Če iščete odraslega psa, je najbolje, da si ogledate zavetišča za živali. Tu lahko najdete tako pisane mešance bullyjev kot tudi čistokrvne nemške doge. Odlična mesta so društva, ki so specializirana za namestitev dog v stiski.
Kako zdravi ali nezdravi so ameriški bullyji, je odvisno predvsem od izbire primernih plemenskih živali. Žal je v Evropi na tem področju malo nadzornih organov, zato bi se morali tisti, ki jih zanimajo mladiči, natančno pozanimati.
Morebitnega vzreditelja povprašajte o zdravstvenih pregledih staršev. Prosite ga, da vam pokaže rezultate. Pomembni so na primer pregledi za displazijo kolkov ali klinasta vretenca. Če se prodajalec odzove negativno, odidite.
Poskrbite tudi, da ne podpirate skrajnosti. Zelo velike živali imajo pogosto težave s sklepi. Tudi zelo plitki nosovi lahko povzročijo omejitve: če nosu skorajda ni več, bullyji hitro trpijo zaradi težav z dihanjem.
Kot vsakemu štirinožnemu prijatelju tudi ameriškemu bullyju koristi beljakovinsko bogata prehrana brez žit. Od vas je odvisno, ali mu boste raje ponudili mokro ali suho hrano. Pri suhi hrani so priporočljivi veliki briketi, ki psa spodbujajo k žvečenju.
Vseeno poskrbite, da bo vaš bully ohranil vitko linijo. Sledite navodilom proizvajalca, ki so napisana na embalaži pasje hrane ter ob tem upoštevajte priboljške in prigrizke.
Večina ameriških bullyjev ima dober apetit. Priporočljivo je, da psa redno tehtate. Če se v odrasli dobi zredi, zmanjšajte obroke. Suhi briketi so primerni za pripravo na skupni trening. Žvečenje pomirja, zaposluje in čisti zobe.
Za ta namen so primerni številni suhi žvečilni izdelki, kot so vampi, bikovke ali kosi rogovja, prav tako pa tudi trpežne igrače iz trde gume, ki jih lahko napolnite s priboljški.
Ameriški bully je najverjetneje nastal iz hibridne vzreje. »Predniki« pasme so bili torej ameriški stafordski terier in ameriški pitbul terier. Da bi dosegli enotnejši in masivnejši videz, pa so dodali še številne druge pasme psov te vrste. Mednje spadajo na primer: stari angleški buldog, francoski buldog, angleški buldog ter že omenjeni ameriški buldog, ki ga FCI ne priznava.
Ameriški bully je pisana mešanica različnih pasem, katerih trenutni vzreditelji si prizadevajo za enoten standard. V ZDA ga od leta 2013 kot pasmo priznava klub United Kennel Club. Treba je opozoriti, da so v tem krovnem združenju predvsem pasme, ki jih večji klub, American Kennel Club, ne priznava.
V Evropi so ameriški bullyji redki. Velika večina resnih vzrediteljev se zaradi dobrih razlogov obrača na pasme, ki so priznane s strani velikih krovnih združenj, kot je FCI.
Kljub tipičnemu izgledu buldoga, je ameriški bully nežen in prijazen štirinožni prijatelj. Zato je primeren za družine. Ameriški bully se v družinskem okolju počuti še posebej dobro. Pri tem je rad vedno povsod prisoten. Pasma je primerna tudi za začetnike.
Če boste ta paket moči dovolj zaposlili, bo zelo srečen tudi v mestnem stanovanju. Preden si psa nabavite, morate pri pristojnih organih preveriti, ali v vaši državi obstajajo kakršne koli zahteve za rejo ameriških bullijev.
Posebnosti: | Ameriški bully je mlada hibridna pasma psov, ki je verjetno nastala iz križanja ameriškega stafordskega terierja in ameriškega pitbul terierja. V nekaterih krajih je uvrščen med nevarne pse, zaradi česar je reja lahko prepovedana. |
Značaj: | Prijazen, dobrodušen, miren, igriv |
Ramenska višina: | Žepni: do 43 cm Standardni in klasični: 43-51 cm XL: 51-57 cm |
Teža: | Med 20 in 50 kg, odvisno od velikosti |
Dlaka: | Kratka in sijoča v številnih barvah, kot so siva, črna, bela, rjava, rdeča, tudi dvobarvna in tribarvna |
Nega dlake: | Malo truda, občasno krtačenje |
Gibanje: | Srednja potreba po gibanju, zaposlitev npr. z igrami iskanja in prinašanja |
Pes za začetnike: | Da (upoštevajte pogoje reje) |
Lajanje: | Občasno laja, npr. med skupno igro |
Pričakovana življenjska doba: | 10–12 let |
Značilne bolezni: | Težave s sklepi, težave z dihanjem, izpah pogačice |
Cena: | Od pribl. 1.000 evrov naprej |
Skupina FCI: | Ni priznana |
Izvor: | ZDA |
Viri:
Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.
Ubogljiv, naklonjen ljudem in prilagodljiv: srednje velik labradorec je izredno priljubljen družinski pes, čeprav ima kot prvotni delovni pes rad psihične in fizične izzive.