© Rodney / stock.adobe.com
Na pomoč, moj pes uniči vse! Čevlji, kabli, telefoni, flomastri, sedežne, preproge ali posode za smeti – pred uničevalnim besom nekaterih psi ni varno prav nič! Divji štirinožci lahko v zelo kratkem času uničijo vso stanovanje in pohištvo. Toda zakaj nekateri psi radi uničujejo stvari in kako jih lahko tega odvadimo?
Lastniki psov so popolnoma zgroženi, ko prvič pridejo domov in v svoji dnevni sobi vidijo pravo bojno polje. Ko prvotno jezo potlačijo in stanovanje vsaj delno pospravijo, si jih večina postavi naslednje vprašanje: Se bo to še kdaj ponovilo? Kaj naj storim, če se to ponovi? Po takšni izkušnji svojega stanovanja naslednjič ne boste zapustili tako brezskrbno. Lastniki se bodo zadevi najpozneje posvetili takrat, kadar jim bo pes uničil zares dragocene stvari ali pa bo moral zaradi pogoltnjenega predmeta nujno k veterinarju. Toda kaj lahko storimo, da preprečimo takšno uničujoče vedenje?
Predstavljajte si, da bi vrnete domov iz napornega sestanka, odklenete vhodna vrata in takoj zagledate, kako se toaletni papir vleče po stanovanju, kako ima vaš najljubši fotelj sledi ugriza, celotna vsebina koša za smeti pa je raztresena po dragi preprogi. V takšnih razmerah večina ljudi razumljivo težko ostane mirnih in ohrani hladno glavo. Toda če boste na psa vpili in še sami razbili kakšno vazo, boste hitro opazili, da to ni nobena rešitev in da boste s tem situacijo samo še poslabšali.
Tudi če je težko in morda celo zveni nekoliko neumno: Najprej na kratko zapri oči, preštejte do deset in globoko vdihnite. Tako se boste malce umirili in se potlačili prvotno jezo. Preden se lotite čiščenja raztresenih smeti, umazane preproge in razmetanega toaletnega papirja, se raje s psom odpravite na sprehod. Tako se boste sprostili tako vi kot vaš pes, ki je po svojem razgrajanju verjetno še precej vznemirjen. Na svežem zraku se lahko mirno pripravite in razmislite o kaosu, ki vas čaka doma, ter hkrati premislite o tem, kako bi situacijo v bodoče izboljšali.
V naslednjih dneh lahko stanovanje poskušate zaščititi pred psom, pri čemer vse dragocene in nevarne predmete shranite na varno ali jih podrgnete s tekočinami, ki grozno smrdijo in psa odvračajo. Ti ukrepi vam bodo pomagali le kratkoročno. Tudi t.i. anonimne kazni, ki jih kot rešitev navajajo na nekaterih forumih, bodo stvari samo še poslabšale in vam ne bodo trajno pomagale. Prav tako ne uporabljajte šprice za vodo, s katero boste psa pošpricali, ko se bo približal določenemu predmetu, ali ”kup pločevink”, ki jih boste vrgli na tla in s hrupom prestrašili psa.
Kljub temu pa dragocenih predmetov, ki se lahko hitro zlomijo, ne puščajte zunaj, ko je pes v stanovanju. Čevlje pospravite v omaro, umazanega perila ne puščajte po vsem stanovanju, kable pa zatlačite za omarice. Tako lahko vsaj delno omejite škodo.
Težava z navedenimi ”ukrepi prve pomoči” je ta, da se z njimi borite zgolj proti simptomom in se ne posvečate reševanju vzroka. Trajna rešitev se lahko začne šele z iskanjem specifičnega vzroka. Noben pes stvari ne uničuje zato, da bi vas s tem jezil. Namesto tega se za vedenjem ponavadi skrivajo resne psihične ali fizične težave, ki psa močno obremenjujejo.
© boryanam / stock.adobe.com
Najprej si moramo zastaviti naslednje vprašanje: Kdaj moj pes rad uničuje? Ali pes rad uničuje samo takrat, ko vas ni doma? Ali začne uničevati stvari takoj, ko pes v stanovanju ostane sam, ali komaj čez nekaj časa? Če želite dobiti odgovor na to vprašanje, lahko na primer v dnevno sobo namestite majhno kamero, ki bo vašega psa snemala, ko vas ni doma.
Če pes v stanovanju začne razgrajati nekaj časa po tem, ko ga zapustite, to verjetno počne iz dolgčasa. Pravzaprav je dolgčas najpogostejši sprožilec uničujočega vedenja. Psi, ki niso deležni dovolj telesne in psihične vadbe, si ponavadi najdejo svojo zaposlitev. Pa naj bo to vlečenje kablov, raznašanje smeti ali žvečenje blazin – psi skušajo potlačiti svojo radovednost in izkoristiti odvečno energijo.
Pa naj gre za veliko pasmo ali majhno: vsak pes obožuje vadbo in si želi miselnih izzivov. Želja po zaposlitvi se razlikuje glede na pasmo, starost in spol psa, vendar pa noben pes ni dovolj strpen, da bi ves dan ležal doma in čakal na svojega lastnika. Če ste ugotovili, da se vaš pes dolgočasi in zaradi tega grize različne predmete, mu nemudoma ponudite novo zaposlitev in poskrbite za več vsakodnevne vadbe. Kratek sprehod po ulici ne bo nikakor dovolj, da bi z njim zadovoljili svojega zdolgočasenega psa. Skupaj s psom se odpravite na izlete v naravo, pustite mu, naj teka ob vašem kolesu ali pa mu dovolite, da se kopa v bližnjem jezeru. Svojega psa najbolje poznati samo vi in verjetno veste, katero vrsto telovadbe ima najraje.
Poleg fizične zaposlitve si psi želijo tudi psihičnih izzivov. Miselne igračke, igre iskanja ali učenje trikov so odlični načini, kako svojega psa lahko zaposlite na duševni ravni. Poleg tega priporočamo tudi pasjo šolo.
Svojega psa prijavite na primeren pasji šport, ki ga lahko redno obiskujete. Naj bo to agility, poslušnost ali pasji ples: Na voljo imate številne pasje športe, med katerimi bo zagotovo eden ta pravi za vašega psa. Psom, ki so jih prvotno vzgajali za delovne pse, lahko omogočite tudi usposabljanje za reševalnega psa.
Pes v stanovanju, ki je fizično in duševno zaposlen, bo veliko bolj uravnotežen in miren. Tudi najbolj aktivni psi se bodo po dobri telovadbi radi spočili v svoji košari ali na kavču. Preden boste stanovanje zapustili za dlje časa, pojdite s psom na sprehod in se igrajte igre prinašanja. Tako boste psa prijetno utrudili, zato bo po prihodu domov cenil mir in tišino v stanovanju. Če ste dlje časa odsotni in vas skrbi, da se bo vaš pes spet preveč dolgočasil, mu dajte nekaj, s čimer se bo med vašo odsotnostjo kratkočasil in se tako ne bo zmenil za vašo pohištvo. Škatla pasjih igrač, stara odeja ali kroglica s hrano bodo pritegnili zanimanje vašega psa in ga odvrnili od razgrajanja.
Poleg dolgčasa in premalo vadbe pa sta možna vzroka uničevanja tudi stres in strah. Če ste na svoji skriti kameri opazili, da pes začne razgrajati takoj po vašem odhodu in začne gristi pohištvo, je morda pod stresom zaradi ločitve od svojega lastnika. Ta strah pred zapuščenostjo pogosto vodi v zelo nemirno vedenje. Psi, ki trpijo zaradi te motnje, ponavadi takoj po odhodu lastnika lajajo, cvilijo, nemirno tekajo okrog ali celo urinirajo.
Za razliko od prejšnjega primera, pa uničevanja zaradi strahu pred ločitvijo ne boste mogli odpraviti brez strokovne pomoči. Če vas skrbi, da bi lahko strah in stres sprožila uničevalni bes pri vašem psu, se posvetujte z veterinarjem, dreserjem psov ali neposredno s psihologom za živali. Na podlagi strokovnega znanja in izkušenj lahko kategorizirajo vedenje vašega psa in priporočijo primerno strokovno usposabljanje za vas in vašega štirinožnega spremljevalca. Zagotovo bo trajalo nekaj časa, da bo vaš pes premagal svojo motnjo in da ga boste lahko brez skrbi za nekaj časa pustili samega. Bodite potrpežljivi in psa ne preobremenjujte prehitro. Strokovnjaki vam bodo lahko dali nasvete, kako skupaj izvesti to daljšo fazo terapije in kako zagotoviti, da bo uspela.
Včasih je uničevanje pri psih samo starostna faza, ki bo minila sama od sebe. Ko mladičke bolijo dlesni zaradi spremembe zob, kar večinoma poteka med tretjim in sedmim mesecem življenja, ponavadi žvečijo prav vse, kar jim pride pod tace. Tako kot naši otroci, ki dajo v usta prav vse, tudi pasji mladički s tem raziskujejo svet. Nogače stola, blazine, preproge – nič ni varno pred temi majhnimi usti! Ko ta faza rasti zob mine in mladiček počasi odrašča, mu morate postaviti določene meje. Mladičke lahko že od majhnega naučite, kaj od njih pričakujete in česa ne smejo početi.
Ljubeča in dosledna vzgoja je pomembna tudi takrat, če vaš pes v puberteti bolj uničujoče vedenje. Tako kot ljudje tudi psi pridejo v puberteto. Psi postanejo spolno zreli približno v starosti od šestega meseca do enega leta, odvisno od pasme. V tem času divjanja hormonov in nastanka novih živčnih celic je vaš pes popolnoma obrnjen na glavo. Medtem ko nekateri psi trmasto ignorirajo ukaze, pa drugi pubertetni psi preizkušajo svoje meje. ”Kako daleč lahko grem, dokler se moj lastnik ne razjezi?” Nekateri psi bodo skušali ugrizniti vašo sedežno, vaše čevlje ali celo vašo omaro.
Pomembno je, da ostanete dosledni in svojemu psu pokažete, da takšnega divjega vedenje ne boste odobravali. Držite se svojih ukazov in psa nagradite s prigrizki, če je vaš ukaz izpolnil. Tako se bo vaš pes naučil, da bo s poslušnostjo hitreje prišel do nagrade kot pa z divjim, uporniškim vedenjem. Če pa je vaš pes zelo trmast in ga ne morete podkupiti s prigrizki, raje ne odlašajte in se obrnite na strokovnjaka za pse. Anksiozne motnje in nagnjenost k agresiji se pogosto začnejo v puberteti. Prej, ko jih prepoznamo, večje so možnosti za zdrav psihološki razvoj vašega psa.
Seveda pa obstajajo tudi psi, za katere ne velja nobeden od omenjenih vzrokov. Čeprav je to dandanes dokaj redno, pa so nekateri psi, ki žvečijo odeje, čevlje ali blazine, preprosto lačni. Nič ni varno pred psi, ki so na strogi dieti: Zaradi lakote preiščejo kuhinjske omare in smeti, svoj nagon po žvečenju pa zadovoljijo s katerimkoli predmetom, ki ga najdejo v stanovanju. Dieta brez hrane je nenazadnje napačen način izgube kilogramov tako pri ljudeh kot pri psih. Psi s prekomerno telesno težo potrebujejo hrano z zmanjšano vsebnostjo beljakovin, ki pa jih hkrati zagotovi vsa pomembna hranila.
Kaj vse se lahko skriva za uničujočim vedenjem vašega psa? Pri raziskovanju vzrokov in možnih rešitev bodite vedno iskreni do sebe. Večina lastnikov psov želi za svojega psa najboljše, žal pa nismo vsi popolni. Do napak pri vzgoji psov lahko pride bodisi zaradi pomanjkanja časa, nevednosti ali prevelikih zahtev. Ključno je, da napake prepoznate in ste pripravljeni ukreniti nekaj v zvezi z njimi. Nikoli ni prepozno, da bi psi (in lastniki) postali razumni!
Vam in vašemu psu želimo veliko uspeha na skupni poti!
