© Eva / stock.adobe.com
Pasji koronavirus (CCoV) je razširjen po vsem svetu in prizadene zlasti pse v psarnah ter mladičke. Človeški in pasji koronavirus se razlikujeta v tem, da pri ljudeh virus povzroča težave z dihali, pri psih pa težave s prebavili. Čeprav je okužba pri psih pogosto blaga, pa lahko pri psih z oslabljenim imunskim sistemom pride do hudih težav z drisko in se tudi konča s smrtjo.
31. 03. 2020: Covid-19 pri ljudeh povzroča nov koronavirus SARS-CoV-2, ki izvira iz Kitajske. Zvezni raziskovalni inštitut za zdravje živali (Friedrich-Löffler-Institut, FLI) budno spremlja sedanje epidemiološko stanje in sproti objavlja najnovejše znanstvene ugotovitve. Do zdaj so znanstveniki domnevali, da se je novi koronavirus prvotno prenašal na ljudi preko netopirjev, luskavcev in kač.
Koronavirus je bil najden na nosu in v ustih dveh psov iz Hong Konga, ki nista kazala simptomov bolezni. Strokovnjaki domnevajo, da se je koronavirus na psa prenesel zaradi tesnega fizičnega stika z okuženim lastnikom. Pri psih niso izmerili povečane količine protiteles, ki se pojavi pri okužbi z virusom SARS-CoV-2. Znanstveniki tako sklepajo, da lahko psi zbolijo za Covid-19.
Če ima vaš pes simptome, ki so podobni gripi, lahko s pomočjo človeških testov pri psu preverimo okužbo z virusom SARS-CoV-2.
Pred kratkim je bil potrjen primer, v katerem so pri mački iz Belgije prepoznali virus SARS-CoV-2. Vendar gre samo za osamljen primer, zato znanstveniki prenos novega koronavirusa s človeka na hišne ljubljenčke še vedno razvrščajo med izjeme.
Psi in druge živali ne igrajo nobene vloge pri širjenju novega koronavirusa, zato jih lahko brez oklevanja še naprej spuščamo iz hiše. Kljub trenutni krizi je pomembno, da živali peljemo na svež zrak, saj je to za njih zelo zdravo in si na ta način krepijo imunski sistem ter zmanjšujejo stres.
Med sprehodom bodite v vsakem primeru pozorni na vedenje svojega psa. Hitro lahko pride do tega, da naši štirinožni prijatelji pojedo kaj strupenega ali ostrega. Poleg tega za psom vedno poberite iztrebke, saj se v njih lahko zaredijo zajedavci, virusi in bakterije.
Glede na trenutno prepoved druženja, lahko psa na sprehod peljeta največ dve osebi naenkrat. Če srečate druge sprehajalce psov, ohranjajte razdaljo najmanj 1,5 m. Po sprehodu vam ni treba razkužiti tačk svojega psa, saj jim lahko razkužilo hitro izsuši šape in privede do težav s kožo.
Ker se nov koronavirus lahko na psa prenaša s tesnim fizičnim stikom, priporočamo, da v primeru karantene za psa skrbijo druge osebe izven rizičnih skupin (starejši občani, bolniki itd.), ki psa tudi peljejo na sprehod. Če imate dvorišče, ga lahko vaš pes seveda uporabi za malo in veliko potrebo, hkrati pa lahko psa tam tudi zaposlite. Če ne najdete nikogar, ki bi lahko skrbel za psa, lahko psa peljete v hotel za pse ali najamete varuško za pse. Zaradi trenutne krize pa seveda ni priporočljivo žival prepuščati drugim osebam. To storite le v nujnih primerih.
Povedano na kratko: s psi se še vedno smemo odpraviti na sprehod, dokler nismo v karanteni. Ker se z novim koronavirusom lahko okužimo samo preko človeškega stika, razkuževanje pasjih tačk in izogibanje sprehodom ni ne koristno ne dobro. Zato po dosedanjih podatkih človek ne more psa okužiti z virusom Covid-19. Ne glede na to, pa na zdravje psov vplivajo druge vrste koronavirusov:
Koronavirusi se pojavljajo pri velikem številu sesalcev in jih poleg psov lahko dobijo tudi mačke (FEVC in FIPV), prašiči, govedo ali celo ljudje. Pri psih ni rečeno, da bo vsaka okužba vodila do znakov bolezni. Odrasli psi z močnim imunskim sistemom običajno ne kažejo nobenih znakov, kljub temu pa lahko ob neposrednem ali posrednem stiku okužijo druge pse s šibkim imunskim sistemom (npr. mladičke).
Pasji koronavirus vstopi v telo skozi usta ali nos in od tam skozi požiralnik v prebavila. Možni viri okužbe so lahko s fekalijami onesnažena voda, okuženi predmeti (npr. igrače za pse) in neposreden stik z okuženimi pasjimi iztrebki. Delci virusa se razmnožujejo na sluznici želodca, pa tudi v tankem in debelem črevesu ter lahko povzročijo ogromne poškodbe zaradi vnetnih pojavov. To privede do zmanjšane absorpcijske sposobnosti vode in hranilnih snovi, kar je lahko smrtno nevarno zlasti pri mladičkih z majhnimi zalogami energije. Izločanje novonastalih delcev virusa skozi blato lahko traja do dva tedna po pojavu simptomov, zato je treba zlasti v tem času upoštevati učinkovite higienske ukrepe.
Psi različno reagirajo na okužbo s pasjim koronavirusom, odvisno od stanja imunskega sistema. Mladički in bolni psi (npr. če imajo parvovirus) se veliko huje odzovejo na okužbo, kot pa psi z močnim imunskim sistemom. Pri psih, ki trpijo za koronavirusi, se lahko pojavijo naslednje težave s prebavili:
Če je pes že zbolel za koronavirusom, se lahko hitro pojavi katera izmed naštetih bolezni.
Težave s prebavili lahko pri psih povzročijo različne bolezni. V okviru anamneze in splošnega zdravstvenega pregleda, mora veterinar še preveriti drugo zdravstveno stanje (pregled sluznice, vodno ravnovesje, srčni in dihalni utrip ter telesna temperatura) in stanje cepljenja, navade hranjenja ter stanje razgliščevanja.
Če izguba vode in elektrolitov tako hudo vplivata na krvni obtok, da nadaljnji pregledi niso potrebni, moramo obtok najprej stabilizirati s tekočino in elektroliti. Šele nato lahko s pregledom krvi ali blata ugotovimo, ali je pes okužen s koronavirusom:
Poleg teh pregledov je tudi priporočljivo pregledati iztrebke glede parazitov.
Prognoza bolezni, ki jo povzroča pasji koronavirus, je močno odvisna od imunskega stanja psa. Mladički in psi, ki trpijo za parvovirusom ali pasjo kugo, imajo slabše možnosti za ozdravitev kot psi z močnim imunskim sistemom. Zelo sta pomembni zgodnja diagnoza in učinkovita terapija, da s tem čim bolj zmanjšamo izgubo vode in elektrolitov.
Pse je mogoče s cepivom zaščititi pred okužbo s pasjim koronavirusom (CCoV). Vendar tovrstno cepljenje še sprejeto po vsem svetu, saj je učinkovitost cepiva še vedno sporna. Kljub temu je treba pse cepiti proti nalezljivim boleznim, kot so parvovirus, pasja kuga in leptospiroza. Namen teh cepljenj je ciljna profilaksa okužbe posameznega patogena in izogibanje naknadni oslabitvi imunskega sistema. Na ta način pse zaščitimo pred hujšimi boleznimi, ki jih povzroča pasji koronavirus.
Poleg tega priporočamo naslednje higienske ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni:
tieraerzteverband.de, tierklinik.de, erste-hilfe-beim-hund.de
Izobrazbo živinozdravnice sem pridobila na univerzi Justus Liebig v Giessenu, kjer sem pridobivala izkušnje na različnih področjih veterine kot so oskrba in zdravje drobnice, velikih živali, eksotičnih živali, kot tudi farmakologija, patologija in higiena hrane. Ob veterinarskem delu se ukvarjam tudi z lastno znanstveno disertacijo s ciljem boljše zaščite živali pred bakterijskimi patogeni. Poleg svojega veterinarskega znanja delim tudi lastne izkušnje kot lastnica psa in lahko razumem ter razjasnim morebitne strahove, težave ter druga pomembna vprašanja o zdravju živali.
Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.
Ubogljiv, naklonjen ljudem in prilagodljiv: srednje velik labradorec je izredno priljubljen družinski pes, čeprav ima kot prvotni delovni pes rad psihične in fizične izzive.
