© Grigorita Ko / stock.adobe.com
”Obnašata se kot pes in mačka”: Kot pravi ta pregovor, pes in mačka nista ravno najboljša prijatelja. Je to res? So mačke in psi res zapriseženi sovražniki ali gre samo za mit? Kdaj pride do nesporazumov? Ali lahko mačka in pes živita skupaj v istem stanovanju ter sta hkrati tudi srečna?
Imate raje mačke ali pse? Za nekatere ljubitelje živali je to precej težko vprašanje. Konec koncev so pač ljubitelji živali in imajo radi tako mačke kot pse. Radi imajo neodvisnost mačke in zvestobo psa. Se potem moramo odločiti samo za enega ali drugega? Dobra novica je: Ne. Izkušnje številnih ljubiteljev živali kažejo, da se lahko mačke in psi lepo spoprijateljijo. Vendar ju moramo pri tem zelo dobro navaditi enega na drugega.
Mačke in psi so si evolucijsko zelo narazen: Psi pripadajo skupini „Canoidea“. V to družino poleg volkov spadajo tudi medvedi in celo mroži. Ti so si s psi bližje kot pa mačke. Mačke pripadajo družini „Feloidea“. Ali pričakujete, da se bo vaš pes spoprijateljil z mrožem? Ne? No, potem pa ni nič čudnega, da se za prijateljstvo med mačko in psom moramo malce potruditi.
Ste že kdaj slišali za rek „psi imajo gospodarje, mačke pa služabnike“? Ta citat Kurta Tucholskyjega vsebuje veliko resnice. Psi človeka spremljajo že približno 100.000 let. Takrat so naši predniki, lovci in nabiralci, poiskali volkove in jih ukrotili. Iskali so razmeroma ukrojene, manj agresivne volkove, ki so jih namenoma parili med seboj. Nastala je pasma prvih sodobnih domačih psov – in to brez rejskih standardov in razstav! Štirinožni spremljevalci so postajali vedno bolj uporabni pri lovu, kjer so služili kot vprežne živali in čuvaji hiše ter dvorišča. Danes psi pomenijo veliko več: postali so polnopravni družinski člani.
Po drugi strani pa človek ni iskal bližini divjih mačk. Zgodilo se je ravno nasprotno! Mačka se je prostovoljno pridružila človeški rasi – navsezadnje so kašče in shrambe človeka obljubljale pravo poslastico štirinožnim zalezovalcem, kjer so lovile miši in škodljivce! Kmalu so ljudje spoznali, da so mačke več kot samo škodljivci. Pred približno 9.500 leti so začeli krotiti te štirinožne lovce. Ljudje so torej pse začeli udomačevati približno 90.000 let prej kot mačke. Toda to ne pomeni, da danes tudi mačke ne veljajo za najboljšega prijatelja človeka. Vseeno pa mačkam ni uspelo pregnati psa iz svoje hiše.
Zakaj se je pes lažje pridružil človeku? Zakaj si je dovolil, da bi ga namerno ukrotili, čeprav sprva ni imel neposredne koristi od človeka? Psi so krdelne živali. Živijo, lovijo in jedo kot ena družina. Mačke pa so v nasprotju s tem samotni lovci. Lev je edina znana vrsta mačk, ki lovi v skupini. Majhne mačke lovijo in večino časa živijo same. Razlog se skriva v velikosti plena mačke. Miška in ptica sta pogosto le majhen grižljaj. Pri lovu bi mačke morale ta prigrizek razdeliti med več živali, kar ne bi bilo dovolj za vse. Ta življenjski slog je vplival na družbeno vedenje mačke: Če mačke zapremo v skupno sobo oz. če primerjamo svojo mačko s sosedovo, bomo opazili, da med mačkami ni nobene hierarhije, kot jo vidimo pri psih. Prevlada v mačjem svetu je zelo odvisna od časa in kraja dogajanja. So mačke torej samotarji? Ni nujno. Divje mačke se pogosto združijo v ohlapne skupine, evropske divje mačke pa ponavadi skupaj vzgajajo svoje mladičke. Življenje domačih mačk se razlikuje od življenja divjih mačk. Mačke so aktivne živali, ki si želijo izzivov. So izjemno prilagodljive in se lahko hitro navadijo na nove razmere in jih obvladajo. Po drugi strani jeza mačke življenje z ljudmi pogosto monotono in dolgočasno, zlasti pri domačih mačkah … Mnoge domače mačke bi v tem primeru cenile živalskega sostanovalca!
Še vedno pa so samotni lovci. Za razliko od mačk pa volkovi in psi živijo v tesnem krdelu. Psi iščejo bližino drugih psov ali celo ljudi.
Družbeno življenje psa in mačke se razlikuje, kar vpliva tudi na njihovo govorico telesa, ki temelji na več tisoč let starih nagonih in navadah.
Navdušeno mahanje z repom pri psih vidimo kot nekaj prijaznega, mahanje z repom pri mačkah pa kot nekaj razdražljivega. Toda mačke in psi se odzivajo samo nagonsko. Težko se naučijo „tujega jezika“. Najprej se morajo naučiti, da je njihov živalski sostanovalec drugačna živalska vrsta, ki komunicira drugače od njih.
Psi lahko komunicirajo tudi z obrazno mimiko, mačke pa te sposobnosti nimajo. Zato pa mačke komunicirajo z gibanjem repa, ušes in tudi oči. Tovrstne dokaj prikrite signale pa njihov živalski sostanovalec lahko zlahka spregleda! Mačke mijavkajo samo zaradi človeka – med seboj nikoli ne komunicirajo z mijavkanjem.
Pes pa uporablja jasnejše signale, ki jih lahko razume celo krdelo in tudi človek. Vendar pa jih mačka pogosto razlaga drugače, saj mačja telesna govorica deluje na povsem nasproten način. Medtem ko mahanje pasjega repa pomeni prijaznost, pa mahanje mačjega repa pomeni napadalnost. Enako velja za našopirjen mačji rep, ki ga pogosto spremlja tudi grba na hrbtu: Mačka, ki našopiri svoj rep in dlake postavi po koncu, želi izgledati večja in nevarnejša. Tako se odzove na grožnjo. Tako kot psih je tudi pri mačkah strmenje v nasprotnika znak prevlade. Za mačke je to nekaj neznosnega. Po drugi strani pa umirjeno mežikanje mačke pomeni, da je prijazna do vas. Pes (ali človek), ki nima izkušenj z mačkami, lahko te geste hitro pomeša, spregleda ali pa jih prezre.
K temu prištejte še razliko v velikosti: Povprečen pes je precej višji od povprečne mačke. Mačka hitro zamenja pasjo igro, kot sta lizanje in udarec z nogo, za agresiven napad.
Telesna govorica mačke in psov se zelo razlikuje. Kljub temu pa se lahko skozi čas naučijo in si pravilno razlagajo jezik drug drugega. S časom se prilagajata na karakter drug drugega in izbrišeta mejo, ki se nahaja med različnima vrstama živali. Za to je potrebno le eno: Veliko potrpežljivosti. Bolj kot ste preudarni, večji bo vaš uspeh. Prenagljeno druženje psa in mačke pogosto vodi do napak. Tudi pri živalih je prvi vtis ključnega pomena. Ko ena žival drugo smatra za negativno, jo boste težko navadili, da jo naj smatra za pozitivno.
© Ermolaev Alexandr / stock.adobe.com
Najlažje je, če se živali same navadijo drug na drugega. Doslej je najmanj negativnih izkušenj bilo med mladimi psi in mucami. Življenje z družinskim članom druge živalske vrste bo morda sprva malce nenavadno, vendar mlade živali še ne poznajo podobe „hudega psa“ in „zvite mačke“. Prav tako lahko združimo starejše živali, vendar je to malce težje. Obstajajo mačke, ki imajo rade pse, in psi, ki imajo radi mačke! Obstajajo tudi psi, ki so večkrat prejeli oster udarec mačke, in mačke, ki so jih psi večkrat lovili po ulici. Včasih pa živali drug drugega ne marajo, čeprav še niso nikoli videle nasprotne živalske vrste.
Pse je pogosto lažje trenirati kot mačke, zato morate najprej postaviti pravila za svojega psa. Mačke so prijatelji. Pes jih nikoli ne sme loviti ali preganjati, pa naj bo to med sprehodom ali tekom mimo sosedovega dvorišča. Prej ko svojemu psu sporočite, da mačke niso niti plen niti sovražnik, hitreje se bo lekcije naučil. Čim bolj prijazen bo vaš pes do mačke, tem lažja bo ponovna združitev. Svojega psa najbolj poznate, saj ste ga vzrejali in tudi včasih nagrajevali. V vsakem primeru pa je pohvala za lepo vedenje veliko vredna, pa naj gre samo za kliker ali priboljšek.
Mačke veliko težje naučimo, da psi niso nevarni ali sovražni. Toda tega lahko naučimo tudi samotarske mačke! Poskusite nagraditi vsak stik s psom in ga povežite z nečim pozitivnim. Mačko nežno božajte, ko skozi okno opazuje neznanega psa, ali pa ji ponudite priboljšek, kadar ostane na svojem mestu na ograji, čeprav se ji približa pes. Vse je odvisno od priprave. Boljša, kot je priprava, uspešnejše bo združevanje!
Pri združevanju psu in mački zagotovite prostor v stanovanju, kamor se lahko kadarkoli umakneta in skrijeta drug pred drugim. Najlažji način za to je, da ju ločite v dveh sobah. Prvih nekaj dni naj nimata nobenega stika. Njune odeje in igrače premeščajte iz sobe v sobo, zamenjajte njune spalne blazine in jima tako omogočite, da se navadita na vonj drug drugega. Mačko lahko obrišete z mehko krpo, ki jo nato ponudite svojemu psu.
Če se živali dejansko srečata in vzpostavita stik, je priporočljivo, da se v prostoru nahajajo dve ali tri osebe. To so naj osebe, ki jih živali dobro poznajo!
Mačka je ponavadi telesno šibkejša od večjega psa. Na začetku imejte psa na povodcu. Odvisno od temperamenta psa, lahko uporabite tudi najlonski povodec.
Mačka naj ima vselej možnost, da se lahko umakne na varno mesto. Visoko mačje drevo ali mačja postelja na omari ali polici bo mački zagotovila počivališče, katerega večina psov ne bo dosegla. Tako se bo vaša mačka počutila varno. Svojega lajajočega nasprotnika lahko opazuje z višine in se tako prepriča, da pes sploh ni tako nevaren kot zgleda.
Mačke ne zaklepajte v kletke, saj se bo tam počutila utesnjeno in brez izhoda za pobeg. Enako velja za vašega psa. Nikoli ne dovolite, da bi mačko videl kot konkurenco.
V naslednjih mesecih pa poskrbite, da si živali ne bosta stali na poti. Mačje stranišče ni kraj, kamor lahko vaš pes zakopava igrače. Tudi posoda s hrano naj pripada samo eni živali. Najbolje je, če na začetku živali hranite ločeno, da ne bi prišlo do rivalstva. Poleg tega pa tako z mačko kot s psom preživite dovolj časa. Poskrbite, da se nobeden ne počuti prikrajšanega!
Včasih boste naredili en korak naprej in dva nazaj. Živali nikoli ne pustite sami, dokler se drug na drugo ne navadita in ne kažeta znakov agresije. Glede na značaj in predhodne izkušnje živali lahko to traja ure, dneve ali tedne. Ne obupajte in ne pozabite, da ni časovnega pritiska. Bolj kot ste sproščeni, bolj sproščene so tudi vaše živali.
© Ermolaev Alexandr / stock.adobe.com
Kljub najboljši pripravi in neskončni potrpežljivosti pa včasih psa in mačke ne moremo tako enostavno navaditi na skupno življenje. Tudi pri združevanju dveh psov ali mačk se pogosto značaji živali ne ujemajo ali pa živali druga druge preprosto ne marajo. To se seveda lahko zgodi tudi pri združevanju mačke in psa. Mogoče se vaše živali preprosto ne marajo. Mogoče vaša mačka nima potrpljenja, da bi se družila s psom. Mogoče vaš pes ne more pozabiti, da so mačke čudovite igrače za lov. Ali pa je morda ena od živali preprosto ljubosumna. V dvomih pa bodite vedno pošteni do živali in njihove družine. Če vam po več mesecih še vedno ni uspelo združiti mačke in psa oz. če je prišlo celo do poškodb, je čas, da poiščete druge možnosti. Sprejmite osebno odločitev: So vaše sanje o skupne življenju mačke in psa realistične, ali bi morali še malce premisliti? Bi vam vedenjski terapevt lahko pomagal in imate še potrpljenje, da to storite? To je osebni premislek, ki je namenjen samo vam. Prepričani smo, da se boste pravilno odločili zase in za svoje živali!
Želimo vam čim več uspeha pri navajanju na skupno življenje!
