© FurryFritz / stock.adobe.com
Poletje pomeni veliko sonca in visoke temperature. Medtem ko se mi sproščamo s hladnimi pijačami in plavanjem v hladni vodi, lahko poletna vročina postane neznosna za naše mačke. Takrat pa jim grozi vročinska kap. Spodaj preberite, kako pravočasno prepoznati vročinsko kap pri mačkah in kako najbolje pomagati svojemu tigrčku.
Na srečo poznamo nekaj simptomov, ki kažejo na to, ali je mačka doživela vročinsko kap. Spodaj so podani najpogostejši znaki vročinske kapi pri mačkah in drugih živalih:
Če vaša mačka kaže znake vročinske kapi, potem ukrepajte hitro. V nasprotnem primeru je mačka v smrtni nevarnosti. Obstaja pa tudi prva pomoč, ki jo lahko nudite svoji mački.
Pomembno je, da ostanete mirni. Vaš strest se lahko prenese na vašo mačko. Stres pa lahko mačko še dodatno segreje.
Čimprej poskrbite za hladno in senčno mesto, kjer se lahko vaša mačka počasi ohladi. Ponudite jih hladno pitno vodo.
Mačko tudi aktivno ohladite. Lahko jo ovijete v vlažno krpo ali jo previdno poškropite z vodo. Tako bo vlaga počasi izhlapevala na njeni koži in jo hladila.
Če se stanje mačke ne izboljša ali če pokaže znake šoka, nemudoma obiščite veterinarja. Tudi med prevozom poskrbite za hladno okolje. Mačko lahko na primer pokrijete z vlažno krpo.
Veterinar lahko mačko budno spremlja in stabilizira prekrvavitev. Pregrete mačke lahko prejmejo tekočinsko terapijo v obliki infuzije. Tekočino ji lahko vbrizgamo tik pod kožo ali neposredno v žilo.
Poleg tega jo lahko še dodatno ohladimo s hladilno podlogo. Ker vročinska kap pogosto privede do smrti, bo mačka na intenzivni negi tako dolgo, dokler se ji stanje ne izboljša.
V medicinskih krogih vročinsko kap imenujemo tudi toplotna pireksija ali toplotna hiperpireksija. Pojavi se, ko se telesna temperatura mačke dvigne na več kot 40 stopinj Celzija zaradi prekomernega kopičenja toplote. To lahko privede do motenj delovanja srčno-žilnega sistema.
Po drugi strani pa mačke le redkokdaj utrpijo sončarico, saj gre v tem primeru za poškodbo možganske ovojnice. To se običajno pojavi pri ljudeh.
Uravnavanje toplote se pri ljudeh in mačkah odvija v možganih. Natančneje, za to je odgovoren hipotalamus v diencefalonu. Možgani prejmejo signale preko merilnih senzorjev (receptorjev), ki jim povedo, kako visoka je trenutna temperatura telesa (dejanska vrednost). Senzorji so razporejeni po celotnem telesu mačke. Izmerjeno dejansko vrednost nato primerjamo z nastavljeno vrednostjo v možganih.
Če dejanska vrednost odstopa od nastavljene vrednosti, lahko telo telesno temperaturo uravnava z različnimi mehanizmi:
Povečana telesna aktivnost (na primer tresenje mišic) proizvaja toploto.
Mačke sopihajo, pogosteje iščejo senco ali si čistijo dlako, da bi si jo navlažile. S temi ukrepi se skušajo ohladiti.
© B. Plank/ imBILDE.at / stock.adobe.com
Če želimo preprečiti vročinsko kap pri mački, moram najprej vedeti, kako do vročinske kapi sploh pride. Dva najpogostejša vzroka za vročinsko kap:
Obstajajo različne vrste žlez znojnic – ekrine in apokrine. Medtem ko ekrinske znojne žleze nadzorujejo ravnovesje temperature, pa apokrine znojne žleze tvorijo vonjave.
Za razliko od nas imajo mačke samo apokrine žleze. Ekrine žleze imajo samo v neporaščenih delih kože, se pravi na blazinicah šap in dlesnih. Zato se ne morejo učinkovito ohladiti s pomočjo znoja.
Pomembno: Tudi pri 20 stopinjah Celzija se lahko avtomobil hitro segreje in postane zelo nevaren, ne glede na to, ali so okna odprta ali ne. Mačk, psov in drugih živali zato nikoli ne puščajte dlje časa v avtu!
Še posebej v vročih dneh živalim ponudite dovolj pitne vode in, če je možno, zatemnite prostore. Z vodnimi fontanami lahko mačko še dodatno spodbudite k pitju vode in tako preprečite morebitno dehidracijo mačke. Mačka se prav tako lahko ohladi v senci ali na hladilni podlogi. Prav tako se bo razveselila vlažne krpe ali odeje.
Če visoke temperature slabo vplivajo na vašo mačko, se lahko z veterinarjem posvetujete, ali je pametno mačko postriči. To pa je odvisno zlasti od pasme mačke.
Izobrazbo živinozdravnice sem pridobila na univerzi Justus Liebig v Giessenu, kjer sem pridobivala izkušnje na različnih področjih veterine kot so oskrba in zdravje drobnice, velikih živali, eksotičnih živali, kot tudi farmakologija, patologija in higiena hrane. Ob veterinarskem delu se ukvarjam tudi z lastno znanstveno disertacijo s ciljem boljše zaščite živali pred bakterijskimi patogeni. Poleg svojega veterinarskega znanja delim tudi lastne izkušnje kot lastnica psa in lahko razumem ter razjasnim morebitne strahove, težave ter druga pomembna vprašanja o zdravju živali.
