© FurryFritz / stock.adobe.com
Vnetje mehurja je pri mačkah precej pogost pojav.
Cistitis pri mačkah po medicinsko pomeni vnetje sečnega mehurja, ki je pri mačkah precej pogost pojav. Glavni vzroki so vnetje mehurja pri mačkah ali mačji idiopatski cistitis (FIC) in bakterijske okužbe sečil, pa tudi sečni kristali in kamni.
Nezdravljene bakterijske okužbe sečnega mehurja se lahko pomaknejo vzdolž sečevodov in povzročijo okužbo ter poškodbe ledvic. Poleg tega je vnetje mehurja pri mačkah zelo boleče in mačko še bolj spravlja v stres.
Druga težava so okužbe mehurja, ki glede na vzrok in resnost privedejo do delne ali popolne zapore sečnice (obstrukcija). Mačke komaj ali sploh ne morejo odvajati urina. Takrat gre za nujni primer, ki ga moramo takoj predstaviti veterinarju!
Mačji mehur je eden od organov spodnjih sečil. Vnetje na tem območju pogosto vodi do naslednjih simptomov:
Nujni primer: Če mačka hoče urinirati, vendar ne more, je lahko sečnica popolnoma blokirana. V tem primeru se lahko splošno stanje mačke nenadoma poslabša in celo postane življenjsko nevarno. Zato se takoj obrnite na veterinarja.
© Andrei / stock.adobe.com
Najprej veterinar opravi temeljit razgovor z lastnikom (anamneza). Cilj tega je, da od lastnika pridobi pomembne informacije o bolezni. Veterinar na primer vpraša, ali se simptomi pojavijo, ko mačka urinira. Ali mačka urinira velike ali majhne količine? Vprašal vas bo o morebitnih poškodbah mačke in o tem, kako jo hranite in držite.
Nasvet: Če je mogoče, k veterinarju odnesite vzorec urina!
Čeprav cistitis pri mačkah navadno ni akuten, je priporočljivo opraviti splošni klinični pregled. V kratkem času lahko veterinar s pomembnimi vitalnimi parametri zabeleži trenutno stanje mačke. Sem spadajo splošno stanje mačke, dihanje in srčni utrip, stanje sluznice v ustih in notranja rektalna temperatura.
Če so vsi vitalni parametri normalni, lahko veterinar začne s posebnim pregledom sečil. Za to obstajajo trije diagnostični ukrepi.
Urin lahko dobimo bodisi s spontanim urinom (neodvisno zbran urin) bodisi s sterilnim urinom iz mehurja (npr. z ultrazvočno punkcijo skozi trebušno steno). Potem lahko veterinar s pomočjo testnih trakov pregleda pomembne vrednosti urina, kot je vrednost pH, ali ga pošlje v laboratorij na bakteriološki pregled. Tam lahko z mikroskopom odkrijejo kristale urina ali bakterije.
Veterinar lahko na podlagi krvne slike ugotovi morebitno vnetje in hkrati preveri delovanje ledvic.
Če v sečnem mehurju pride do strukturnih sprememb ali se pojavijo kristali v urinu, jih lahko veterinar odkrije s pomočjo ultrazvoka ali rentgena.
Terapija cistitisa je sestavljena iz dveh delov. Po eni strani veterinar zdravi vzroke za okužbo mehurja, po drugi strani pa poskuša ublažiti simptome.
Ne glede na vzrok so potrebna sredstva za lajšanje bolečin in antikonvulzivi. V primeru bakterijskega cistitisa se doda ciljno dajanje antibiotikov, ki se določi s pomočjo testa odpornosti.
V primeru sečnih kristalov ali celo sečnih kamnov so potrebni dodatni ukrepi. Mačka v tem primeru še vedno potrebuje zdravila za znižanje vrednosti pH urina in ustrezno prehrano. Nižja vrednost pH v urinu povzroči, da se kristali in morda celo sečni kamni raztopijo.
Če je sečni kamen velik in ga z zdravili ni mogoče razbiti, je potrebna operacija.
Nujni primer: Če je sečni kanal že blokiran, bo morda potrebno kirurško zdravljenje!
Poleg zdravil in diete lahko tudi sami pomagate svoji mački. Preprečite, da bi bila mačka pod stresom, in mački pomagajte izgubiti nekaj telesne teže. Seveda morate vselej uporabljati prehrano, ki jo predpiše veterinar.
Poskrbite tudi, da vaša mačka popije dovolj vode. Zlasti mačke, ki se hranijo s suho hrano, ponavadi pijejo premalo. Za uravnoteženo vodno in elektrolitno ravnovesje je zato mačko priporočljivo hraniti tudi z mokro hrano.
Najbolje je, da vsak dan pomijete posodo za vodo in po stanovanju razporedite več posod. Lahko pa poskusite tudi z mačjo fontano, ki številne mačke spodbuja k pitju.
Glede na vzrok se razlikujeta potrebna terapija in prognoza. Čeprav je vnetje mehurja pri mačkah običajno mogoče zdraviti precej dobro, je blokada sečil življenjsko nevarna.
Dlje kot blokada traja, slabše so možnosti za okrevanje in pogosto tudi za preživetje. Nasprotno s tem pa se mačji idiopatski cistitis (FIC) pogosto hitro pozdravi.
Cistitis je pogost pojav pri mačkah, vzroki pa so lahko različni. Še posebej pogosto so prizadete hišne mačke. Za boljše razumevanje delimo vzroke na nalezljive in nenalezljive.
Zlasti starejše mačke pogosto trpijo zaradi nalezljivega cistitisa, ki ga povzročajo različne bakterije. Pogosteje so prizadete živali z osnovno boleznijo (npr. diabetes mellitus). Nalezljive okužbe mehurja pri mačkah se običajno pojavijo na dva načina.
Preko sečil: Praviloma pridejo bakterijske okužbe skozi sečnico do mehurja ali pa jih povzroči draženje v mehurju. Najpogostejši razlog za to je tvorba urinskih kristalov. Ti se lahko postopoma kopičijo in tvorijo sečne kamne.
Pri mačkah so najpogostejši kamni iz struvita ali kalcijevega oksalata. Pojavijo se, ko se vrednost pH spremeni iz kislega v bazičnega. Pomembno vlogo tu igra prehrana mačke.
Preko krvi: Bakterije lahko pridejo do mehurja preko zastrupitve s krvjo (sepsa). Bakterije lahko vstopijo v kri tudi skozi manjšo rano, ki je na bolj oddaljenem delu telesa v primerjavi s kirurško rano.
.
Vzroka za cistitis pri mačkah pogosto ni mogoče najti niti s podrobno diagnozo. V takem primeru govorimo o mačjem idiopatskem cistitisu (angleško: FIC). Pri tej bolezni gre za sterilno vnetje mehurja, ki se pojavi iz še neznanih razlogov.
Domneva se, da pri tem med seboj sodelujejo številni dejavniki, ki jih oblikujejo na primer stres ali druge nevrološke ali hormonske spremembe. Posledično imunski sistem oslabi, kar spodbuja vnetne reakcije pri mački.
Pri preprečevanju cistitisa pri mačkah je treba upoštevati nekaj pomembnih postavk. Posebno pozornost namenite naslednjemu:
Izobrazbo živinozdravnice sem pridobila na univerzi Justus Liebig v Giessenu, kjer sem pridobivala izkušnje na različnih področjih veterine kot so oskrba in zdravje drobnice, velikih živali, eksotičnih živali, kot tudi farmakologija, patologija in higiena hrane. Ob veterinarskem delu se ukvarjam tudi z lastno znanstveno disertacijo s ciljem boljše zaščite živali pred bakterijskimi patogeni. Poleg svojega veterinarskega znanja delim tudi lastne izkušnje kot lastnica psa in lahko razumem ter razjasnim morebitne strahove, težave ter druga pomembna vprašanja o zdravju živali.
