© thodonal / stock.adobe.com
Zdravljenje notranjih zajedavcev pri mačkah je nujno pomembno.
Obstajajo številne vrste glist, ki lahko prizadenejo mačke. Notranji zajedavci pri mačkah večinoma živijo v črevesju mačke, odvisno od vrste glist pa tudi v drugih organih. Ker se lahko prenašajo tudi na človeka, jih uvrščamo med zoonoze. Spodaj preberite vse, kar morate vedeti o glistah pri mačkah in zakaj je redno razgliščevanje tako pomembno.
Najbolj znani predstavniki črevesnih glist so verjetno trakulje. Obstaja pa še veliko drugih vrst, ki lahko naselijo črevesje mačk. Na kratko vam predstavljamo različne mačje gliste:
Okrogle gliste (Toxocara cati) živijo v tankem črevesju mačke in se tam hranijo s prehrambeno kašo. Samice okroglih glist izležejo do 200.000 jajčec na dan. Ti z neuporabljenimi ostanki hrane pridejo v debelo črevo in se nato izločijo z mačjimi iztrebki.
Jajčeca okroglih glist so nalezljiva štiri do šest tednov po izločitvi. Če jih mačka zaužije prek okuženih predmetov ali vmesnih gostiteljev (kot so miši), se v črevesju mačke iz jajčec okroglih glist izležejo ličinke. Cikel se tako znova prične.
Rudarska glista (Uncinaria stenocephala, Ancylostoma tubaeforme ali Ancylostoma braziliense) prav tako spada med črevesne gliste. Pritrdijo se na črevesje mačke in se tam hranijo z njeno krvjo.
Tudi njihova jajčeca se izločajo skupaj z mačjimi iztrebki. V nasprotju z okroglimi glistami se ličinke izvalijo zunaj gostitelja.
Nalezljive ličinke običajno vstopijo v telo mačke skozi njena usta – bodisi neposredno bodisi z zaužitjem vmesnih gostiteljev. Rudarska glista lahko tudi aktivno prodre skozi kožo mačke. Mladički se lahko okužijo z materinim mlekom.
Trakulja (Ecchinococcus) živi v tankem črevesju mačke. Tako kot veriga so trakulje sestavljene iz posameznih členov (proglotidov). Trakulja v predelu vratu nenehno tvori nove verižne člene.
V skladu s tem na drugem koncu izgubi zrele proglotide, ki lahko – odvisno od vrste črva – vsebujejo do 100.000 jajčec. Mačka jih izloči skupaj s svojim blatom.
Naše mačke lahko okužijo različne vrste trakulj, vključno z lisičjo trakuljo (Ecchinococcus multilocularis) in pasjo trakuljo (Ecchinococcus granulosus).
Simptomi se lahko razlikujejo glede vrsto trakulje. Pri nekaterih vrstah proglotidi aktivno migrirajo iz črevesja in se ne izločijo z blatom. To privede do srbečice v analnem predelu. Da bi mačke srbenje ublažile, se nekatere pričnejo ”sankati po zadnjici”, se pravi, da z zadnjico drsijo po tleh.
Poleg omenjenih črevesnih glist obstajajo tudi vrste glist, ki lahko prodrejo v druge mačje organe. Sem spadajo glis, ki živijo v srcu, pljučih ali vezivnem tkivu.
V primerjavi s črevesnimi glistami imajo te gliste pri mačkah sorazmerno manjšo vlogo, zato jih bomo tukaj samo omenili.
© Syda Productions / stock.adobe.com
Pri okužbi z glistami pride do nespecifičnih simptomov. Sprva običajno sploh ni znakov okužbe. Če pa se število glist v črevesju mačke poveča, se pojavijo prvi simptomi, ki sčasoma postanejo bolj opazni.
Najpomembnejši znaki glist pri mačkah so:
Notranji zajedavci pri mačkah se običajno nahajajo v blatu mačke, zato jih lahko na ta način tudi diagnosticiramo. Najbolj natančno je, če tri zaporedne dni pregledujemo vzorce blata.
V okviru pregleda veterinar določi vrsto glist in nato lahko ciljno izbere ustrezno zdravljenje.
Za razgliščevanje mačk obstaja cela vrsta pripravkov. Obstajajo zdravila, ki delujejo proti zelo specifičnim vrstam glist, hkrati pa se veterinarji zanašajo tudi na tako imenovane pripravke širokega spektra. S slednjimi lahko naenkrat zdravimo več različnih vrst glist.
Tudi možnosti dajanja zdravil je veliko: Klasične različice so v obliki tablet ali past. Za bolj trmaste mačke pa so zdaj na voljo tudi pripravki v obliki kapljic Spot-on. Kapljice lahko vi ali veterinar nanesete na kožo vratu mačke. Gre za zanesljivo zaščito proti glistam, jajčecem in ličinkam.
Če imate v gospodinjstvu več živali skupaj, morate razglistiti vse živali hkrati. V nasprotnem primeru se živali med seboj znova okužijo. Seveda pa preverite, ali je uporabljeno zdravilo odobreno tudi za mačke. Nekatere aktivne sestavine, ki so primerne za pse, so v najslabšem primeru lahko celo usodne za mačke.
© 5second / stock.adobe.com
Žal pri mačkah ni mogoče preprečiti okužbe z glistami. Toda z rednim razgliščevanjem mačke zmanjšate tveganje za okužbo s glistami in negativne učinke na vašo mačko.
Seveda pa so nekatere mačke bolj nagnjene k okužbi kot druge: Zunanje mačke, ki pridno lovijo in jedo miši, lahko z vsako ugrabljeno miško zaužijejo gliste. Hišna mačka temu tveganju ni izpostavljena. Kljub temu lahko jajčeca na podplatih čevljev nenamerno prinesete v stanovanje. Druga nevarnost je surova ali slabo kuhana hrana.
Veterinarji zato priporočajo, da mačje iztrebke daste pregledati vsaj štirikrat na leto ali da žival redno razgliščujete. Enako velja za mačje mladiče. Na ta način lahko pravočasno prepoznate in zdravite blago okužbo z glistami, še preden se simptomi sploh pojavijo.
Mačko je priporočljivo tudi razglistiti, če ima bolhe, saj lahko nekatere bolhe prenašajo trakulje. Če mačka med umivanjem svojega kožuha zaužije okuženo bolho, lahko trakulja pride v mačje črevo.
