© Maryia / stock.adobe.com
Tudi mačke občasno smrčijo.
Ali vaša mačka smrči? V večini primerov to ni razlog za skrb. Kljub temu pa ronhopatije, kot smrčanje imenujemo v medicini, ne smemo vedno jemati zlahka, kajti za tem so lahko nevarne bolezni ali zdravstvene težave.
Številne mačke občasno smrčijo, kar na začetku ni nujno zaskrbljujoče. Bolj je pomembno, koliko in kdaj vaša mačka smrči. Če ponoči le rahlo smrči, je to običajno neškodljivo.
Če pa vaša mačka kaže druge simptome poleg smrčanja, kot je težko dihanje (dispneja) ali šibkost, lahko za tem stojijo nevarne bolezni.
Vročina je tudi pomemben pokazatelj, da je vaša mačka morda okužena z bakterijami ali virusi. Toda tudi druge resne bolezni (npr. tumorji) lahko povzročijo povišanje telesne temperature pri mački.
Ni nenavadno, da mačje smrčanje spremljajo tudi drugi simptomi. Če pride do vnetja, se lahko poleg značilnega stridorja (šum pri dihanju zaradi zoženih dihalnih poti) pojavi izcedek iz nosu.
Če vaša mačka glasno smrči in kaže tudi naslednje znake, morate čim prej k veterinarju:
Pozor: V hudih primerih imajo mačke težave z dihanjem in zato dihajo z odprtimi usti. Slednje je znak, da vaša mačka ne more dihati. V tem primeru postanejo sluznice modre (cianoza). Zato se takoj posvetujte z veterinarjem, da preprečite kaj hujšega!
Če vaša mačka med spanjem glasno diha, smrči. To žvižganje običajno povzročijo vibracije, ki nastanejo zaradi zožitve zgornjih dihalnih poti.
Obstajajo različni sprožilci, ki vodijo do smrčanja pri mačkah. Najpomembnejši so:
Prekomerna teža na rebrih je lahko škodljiva za zdravje. To velja tako za pse kot za mačke. Prekomerna teža pogosto pritiska na organe, kot sta srce ali pljuča. Posledično so organi močno obremenjeni in se poskušajo zoperstaviti pritisku. Zdravstvene težave so torej neizogibne.
Polipi so med najpogostejšimi boleznimi dihal pri mačkah, ki povzročajo smrčanje. Takšni benigni nazofaringealni polipi so nenormalne tvorbe tkiva v nazofarinksu, ki so sestavljene iz vnetnih celic in vezivnega tkiva.
Sprememba je še posebej pogosta pri mladih živalih in se začne pri Evstahijevi cevki. Polip je zato pogosto posledica predhodne okužbe srednjega ušesa (otitis media).
© Christoph Burgstedt / stock.adobe.com
Če se vaša mačka potika po soseki, se ji lahko v dihalih zataknejo tujki, kot so zrna ali trda trava, ki nato dihalne poti zožijo, to pa povzroči smrčanje in piskanje pri dihanju mačke. Če se tujek zabode v okoliško tkivo, obstaja tudi nevarnost bolečega vnetja.
Naj bo to cvetni prah, hišne pršice ali hrana – tudi alergijske reakcije povzročijo otekanje dihalnih poti pri mačkah in s tem zoženje le-teh. Takrat lahko poleg smrčanja opazite tudi, da vaša mačka kiha ali jo srbi koža.
Če vaša mačka smrči samo ponoči, morda trpi za spalno apnejo. To pomeni, da se dihanje pri speči mački občasno ustavi. Če se ti premori dihanja podaljšujejo, se obrnite na veterinarja. Dolgoročno lahko posledična nezadostna oskrba s kisikom škoduje mački.
Če se je vaša mačka prehladila ali zbolela za mačjo gripo, ima lahko težave z dihanjem. Pri gibanju in spanju zato pogosto smrči.
Če vaša mačka smrči, se o tem posvetujte z veterinarjem. Pobližje si lahko ogleda dihalne poti vaše mačke in zazna patološke spremembe.
Na začetku pregleda zunanji videz mačke. Preveri, ali je mačji obraz simetričen in ali je na prvi pogled opazno povečanje nosu.
S pogledom v ustno votlino in ušesa (otoskopija) bo prejel dodatne informacije. Pri tem je še posebej pozoren na morebitne izločke ali otekline. Lahko oceni tudi dolžino mehkega neba.
Nato še pregelda sapnik in spodnje dihalne poti. Otipal bo vrat mačke in s stetoskopom poslušal njena pljuča.
Morda bo veterinar potreboval pomoč slikovnih metod. Z rentgenskim pregledom si lahko veterinar ogleda pomembna področja, ki jih od zunaj ne vidi. Na rentgenskem posnetku lahko na primer opazi tujke ali znake notranjih povečav (npr. tumorje ali nosne polipe).
Izbira terapije je vedno odvisna od osnovnega vzroka. Na primer, če ima vaša mačka polipe ali tujke v dihalnih poteh, jih lahko veterinar kirurško odstrani. Enako velja za tumorje, katerih zdravljenje je odvisno od prizadetega esta, vrste in velikosti. Kot alternativo za zdravljenje tumorjev lahko uporabljamo sevanje in kemoterapijo.
Če je vaša mačka malce predebela – še en možen vzrok za smrčanje – je pomembno, da nadzorovano shujša. To naredite tako, da prilagodite prehrano in poskrbite, da se bo vaša mačka dovolj gibala.
Drugi koristni članki: Moja mačka je predebela in Šport za mačke
Če vaša mačka smrči, je prognoza odvisna od vzroka. Zato je pomembno, da zgodaj vprašate veterinarja za nasvet. Prej ko najdete razlog za zdravljenje, boljše so možnosti za ozdravitev.
