© Дмитрий Киричай / stock.adobe.com
Konjunktivitis ali vnetje veznice (ang. pink eye) je pri mačkah zelo pogost in ga lahko povzročijo različni vzroki. Ne gre za samostojno bolezen, temveč za simptom. Čeprav lahko za konjunktivitisom trpi vsaka pasma mačk ne glede na starost, pa pogosteje za boleznijo trpijo mlade mačke, pri katerih se razvije mačji prehlad, medtem ko pri starejših mačkah večinoma poznamo alergijski konjunktivitis. Poleg tega lahko konjunktivitis pri mačkah spremljajo tudi drugi simptomi, ki vplivajo na terapijo in prognozo.
Ker na razvoj konjunktivitisa pri mačkah lahko vplivajo različni dejavniki, je zaradi lažjega razumevanja smiselno, če bolezen razdelimo na infekcijsko in neinfekcijsko bolezen.
Konjunktivitis je pri mladih mačkah pogosto pokazatelj virusnega rinotraheitisa. To je nalezljiva bolezen, ki se pojavlja po vsem svetu in jo povzroča več različnih bakterij in virusov. Vendar pa pri razvoju konjunktivitisa pomembno vlogo igrata mačji herpesvirus 1 (FHV-1) in bakterija Chlamydophila felis. Oba povzročitelja okužbe se prenašata kapljično, npr. s stikom preko okuženega izcedka iz nosu. Tovrstne bolezni se običajno hitreje širijo v gospodinjstvih z več mačkami, zavetiščih in na razstavah mačk, kjer je prisotnih več živali. To bolezen dihal pogosto poleg značilnega konjunktivitisa spremljajo tudi drugi simptomi, kot so kihanje, vročina ali zavračanje hrane.
Ta kategorija vključuje zlasti alergijske reakcije in vnetja, ki jih povzročajo tujki v telesu. Alergije so tudi pri mačkah zelo pogoste in poleg konjunktivitisa velikokrat vodijo tudi do drugih preobčutljivih reakcij, kot so srbenje, oteženo dihanje ali druge kožne okužbe. Paraziti (npr. bolhe), prah ali določena zdravila so pri mačkah pogosto označeni kot alergeni. Poleg alergijskih reakcij tujki pogosto dražijo prizadeto območje, kar posledično vodi do vnetja veznice oz. konjunktivitisa. Tu gre na primer za delce iz okolja ali dlako.
Konjunktivitis pri mačkah lahko prepoznamo po določenih znakih. Sem spadajo:
Konjunktivitisa pri mačkah ne povzroči vedno resna bolezen. Če pa obstajajo tudi drugi simptomi oz. se obstoječi simptomi v nekaj dneh ne pozdravijo, vam priporočamo, da se obrnete na veterinarja.
Temu sledi podroben zdravstveni pregled.
Pred začetkom pregleda veterinar ponavadi lastnika prosi, naj izpolni podrobno anketo o bolezni (anamnezo). Namen ankete je zbiranje pomembnih informacij o nastanku bolezni. Poleg tega je za natančnejšo postavitev diagnoze v veliko pomoč, če navedemo zgodovino cepljenja mačke, pojav znakov bolezni ali stik z drugimi obolelimi živalmi v preteklosti.
© Maria Sbytova / stock.adobe.com
Po zdravstveni anamnezi je vedno na vrsti splošni klinični pregled, kjer preverimo splošno zdravstveno stanje mačke. Ta pregled je zelo pomemben, saj je nadaljnja diagnoza odvisna od trenutnega stanja mačke. Najpomembnejši so parametri o splošnem stanju mačke, srčno-dihalni frekvenci in tudi stanju sluznice ter rektalni telesni temperaturi.
Če rezultati splošnega kliničnega pregleda ne kažejo močnega odstopanja vitalnih parametrov, lahko nadaljujemo s posebnim pregledom. Oko se še enkrat natančneje pregleda in se določi postopek odstranitve tujka. Če se mačka še vedno upira, bo za poseg morda potrebna lokalna anestezija ali narkoza. Po drugi strani pa je mogoče nalezljive osnovne bolezni hitro prepoznati z brisom. Za prepoznavanje vpletenih bakterij in virusov, bris pregledajo z mikroskopom in z drugimi sredstvi, pri čemer pa vedno uporabljajo metodo PCR (verižna reakcija s polimerazo). Ker pa veterinarji običajno nimajo sredstev za opravljanje tovrstne diagnoze, vzorce pogosto pošljejo v posebne laboratorije. Veterinar bo rezultat prejel šele čez nekaj dni. Če želimo ugotoviti vzrok alergije, lahko na primer opravimo dolgotrajno izločevalno dieto, kožni test (intradermalni test) ali krvni test.
Konjunktivitis pri mačkah zdravimo s posebno terapijo, s katero skušamo odpraviti temeljni vzrok, in na simptomatsko terapijo, ki naj bi zmanjšala simptome in druge neželene učinke.
Posebna nega:
Simptomatsko zdravljenje:
Prognoza konjunktivitisa je odvisna od vzroka bolezni in običajno ne povzroči hude poškodbe očesa. Če pa se vnetje razširi na okoliška tkiva in vodi do poškodb notranjih struktur oči, se poveča tveganje za slepoto.
Nalezljivim boleznim, kot je rinotraheitis, se lahko izognemo z naslednjimi profilaktičnimi ukrepi:
Prodiranje tujkov težko preprečimo. Alergijske odzive pa lahko zmanjšamo z nekaterimi previdnostnimi ukrepi. Priporočamo naslednje:
Izobrazbo živinozdravnice sem pridobila na univerzi Justus Liebig v Giessenu, kjer sem pridobivala izkušnje na različnih področjih veterine kot so oskrba in zdravje drobnice, velikih živali, eksotičnih živali, kot tudi farmakologija, patologija in higiena hrane. Ob veterinarskem delu se ukvarjam tudi z lastno znanstveno disertacijo s ciljem boljše zaščite živali pred bakterijskimi patogeni. Poleg svojega veterinarskega znanja delim tudi lastne izkušnje kot lastnica psa in lahko razumem ter razjasnim morebitne strahove, težave ter druga pomembna vprašanja o zdravju živali.
