© ANP / stock.adobe.com
Mačke vidijo tudi v skoraj popolni temi. Skrivnost tiči v zgradbi njihovih oči.
Mačke velikokrat svojega lastnika presenetijo, ko mu sredi noči prinesejo ulovljeno miško. Kako jim to uspe? Zakaj mačke dobro vidijo tudi v temi? Velja trditev, da so mačke barvno slepe? Razložili vam bomo, kako vidijo mačke in kako so njihove oči zgrajene. Dali vam bomo tudi nasvete, kako ravnati z mačko s slabim vidom.
Za zaznavanje svetlosti so odgovorne senzorične celice v mrežnici, ki jih imenujemo paličice. Svetloba, ki vstopa skozi zenico, vzdraži te paličice. Bolj so paličice vzdražene, več svetlobe zaznajo možgani.
Zakaj pa mačke v temi vidijo toliko bolje kot ljudje? Prvič, mačke imajo bistveno več paličic kot pa ljudje. Specializirane so za svetlo-temen vid.
Drugič, mačje oči imajo še eno strukturo, ki podpira nočni vid. Govorimo o odbojni plasti (lat. tapetum lucidum). Gre za strukturo v obliki polmeseca, ki se nahaja v očesni membrani žilnice. Odbojno plast imajo tudi psi in goveda.
Odbojna plast je sestavljena iz številnih majhnih kristalno oblikovalnih oblik, ki vpadno svetlobo odbijajo kot ogledalo. To še dodatno vzdraži paličice. Mačke lahko tako vidijo okrog sebe tudi v skoraj popolni temi.
Med naslednjim nočnim sprehodom bodite pozorni na naslednje: če mesečina ali svetloba svetilke pade naravnost v mačje oči, boste odbojno plast zaznali kot rumenkasto ali modro-zeleno žarečo plast.
V zares popolni temi pa niti mačje oči ne vidijo ničesar in naši tigrčki se morajo orientirati na drugačen način. Pri tem pa jim pomagajo ostala dobro razvita čutila.
Neverjetno je, kako hitro se mačke lahko odzovejo na premikajoče se predmete. Medtem ko ljudje na primer zelo težko ujamemo muho, jo mačke lahko ujamejo v prvem poskusu.
Razlog za to so paličice v mrežnici mačjega očesa. Število paličic določa frekvenco utripanja. Na podlagi ponavljajočih se svetlo-temnih sprememb lahko sliko dojemajo kot enotno sliko.
Pri ljudeh je ta frekvenca približno 60 dražljajev na sekundo. Pri mačkah pa je veliko višja. Mi vidimo neonsko luč kot neprekinjeno svetlobo, mačke pa jo vidijo kot svetlobo, ki utripa.
Mačke zelo dobro vidijo v mraku. Njihova sposobnost zaznavanja barv pa je manj izrazita. Število senzoričnih celic (čepnic), ki so specializirane zaznavanje barve, je bistveno manjše od števila paličic, ki zaznavajo svetlost.
Dikromatske oči (latinsko di = dve; chroma = barva) mačk zlahka razločijo med rumeno in modro barvo. Veliko slabše pa zaznavajo rdečo in zeleno barvo. Toda pri vsakdanjem življenju jih to prav nič ne ovira.
Primerjava: v svojih očeh imamo skoraj šest milijon čepnic, ki zaznavajo osnovne barve, kot so rdeča, modra in zelena. Ko se vzdražijo različne vrste čepnic, lahko zaznamo tudi mešane barve, ko so vijolična, oranžna in turkizna.
© Bernhard / stock.adobe.com
Da bi razumeli delovanje mačjega očesa, moramo podrobneje pogledati njeno zgradbo. Oko je zelo zapleten organ, ki je razdeljen na tri različne plasti:
Beločina in roženica tvorita sprednjo plast očesa. Obe strukturi dajeta očesu potrebno obliko. Poleg tega ukrivljena roženica prispeva k lomni moči očesa. To je za vid izjemno pomemben dejavnik.
Srednja plast očesa se imenuje uvea (lat. uva = grozdje). Sem spadajo šarenica, ciliarnik, steklovina (corpus vitreum) in žilnica.
Med njimi najbolj poznamo šarenico, saj daje očesu barvo. Številna mišična vlakna pomagajo pri širitvi in krčenju zenice (prilagajanje). Ko se mišice skrčijo, se zenica razširi. Ko pa se sprostijo, se zenica zoži. Tako oči nadzorujejo količino svetlobe, ki prodre v oko.
Ciliarnik uravnava napetost leče in spremembe lomnosti očesa. Tam tudi nastaja prekatna vodka. Uravnava očesni tlak in oskrbuje oko s pomembnimi hranili. Žilnica je dobro prekrvavljena in močno pigmentirana ter ima pomembno vlogo pri oskrbi različnih očesnih struktur s hranili.
Zadnjo plast očesa sestavljata mrežnica (retina) in vidni živec. Mrežnico leži za steklovino in je sestavljena iz velikega števila različnih čutilnih celic. Sem spadajo paličice in čepnice, ki zaznavajo barvo in svetlost. Ko zaznajo svetlobo, se dražljaj preko živcev prenese v del možganske skorje, odgovorne za vid. Tam se dražljaj predela v sliko.
Obstajajo različne očesne bolezni, ki lahko pri mačkah povzročijo slepoto. Sem spada na primer zelena mrena (glavkom). Povečanje notranjega očesnega tlaka trajno poškoduje vidni živec. Poslabšanje mačjega vida lahko povzročijo tudi poškodbe in tumorske spremembe.
Prvi znaki oslepitve so, da se mačka spotika ob stvari ali se pomika tik ob stenah. Izgubo orientacije pri mački lahko prepoznamo tudi tako, da mačka dlje časa stoji na istem mestu in se premika z zelo previdnimi gibi.
Čeprav se lahko mačke še vedno zanašajo na svoj dober vonj in sluh, jo vseeno čim prej odpeljite k veterinarju, če opazite podobne simptome. Poleg tega pa priporočamo, da mački pomagate na naslednje načine:
Viri:
https://vitomalia.com/wie-sehen-hunde-das-sinnesorgan-auge-beim-hund/
Izobrazbo živinozdravnice sem pridobila na univerzi Justus Liebig v Giessenu, kjer sem pridobivala izkušnje na različnih področjih veterine kot so oskrba in zdravje drobnice, velikih živali, eksotičnih živali, kot tudi farmakologija, patologija in higiena hrane. Ob veterinarskem delu se ukvarjam tudi z lastno znanstveno disertacijo s ciljem boljše zaščite živali pred bakterijskimi patogeni. Poleg svojega veterinarskega znanja delim tudi lastne izkušnje kot lastnica psa in lahko razumem ter razjasnim morebitne strahove, težave ter druga pomembna vprašanja o zdravju živali.
