© chalabala / stock.adobe.com
Izguba apetita je pojem, ki ga v medicinskem žargonu poznamo tudo kot anoreksija ali inapetenca. Gre za zmanjšan vnos hrane v telo, ki ga lahko povzročijo različni vzroki. Tega izraza pa ne smemo enačiti s tako imenovano psevdo-anoreksijo. To stanje opisuje obstoječ občutek lakote ob hkratni izgubi apetita (npr. zaradi poškodb čeljusti ali težav pri požiranju). Oglejmo si, kako izgleda izguba apetita pri mačkah.
Da bi razumeli, kako se pri mačkah lahko razvije izguba apetita, moramo najprej pregledati fiziologijo mačk:
Občutek lakote primarno uravnava center za lakoto, ki se nahaja v možganih. Preko receptorjev v prebavilih prejema pomembne informacije, ki sporočajo o stanju raztezanja mišic prebavnega trakta. Ko je želodec poln, se aktivirajo receptorji za mišično raztezanje. Ti receptorji možganom pošljejo signal, da hrane ni več potrebno zaužiti. V nasprotnem primeru se občutek lakote pojavi, kadar je želodec prazen in se receptorji za raztezanje ne aktivirajo. Poleg teh signalov pa občutek lakote uravnavajo tudi drugi dejavniki, kot so hormoni ali zdravstveno stanje, na primer mačja akutna fazna reakcija. Gre za pomembno reakcijo imunskega sistema, pri kateri se telo odzove na bolezni z akutnim vnetjem, s čimer skuša spodbujati celjenje ran.
Poleg patoloških vzrokov je v večini primerov vzrok za izgubo apetita ta, da mački določena vrsta hrane preprosto ne paše, kar pa je povsem neškodljivo. Kljub temu pa lahko obstaja veliko različnih vzrokov za izgubo apetita pri mačkah, zato je koristno, če jih razdelimo na primarne in sekundarne vzroke. Medtem ko primarni vzroki vplivajo na center lakote v možganih, sekundarni vzroki opisujejo učinke zunaj možganov, na primer v visceralnih organih ali v krvnem obtoku.
Center lakote v možganih je občutljiv na psihološke dejavnike, kot sta stres ali strah. Že majhne spremembe v gospodinjstvu, na primer prisotnost nove živali ali smrt družinskega člana, lahko pri mački povzročijo delno ali celotno izgubo apetita.
Drugi dejavnik je občutek bolečine. Po operacijah ali poškodbah mačke nimajo več takšnega apetita, kot so ga imele prej.
Če se pri tem poškodujejo živčne povezave pri zaznavanju okusa in vonja, lahko to negativno vpliva na prehranjevanje mačke.
Na splošno lahko vsaka osnovna bolezen pri mačkah privede do anoreksije. Sem spadajo na primer naslednje bolezni:
Ker izguba apetita pri mačkah ni neodvisna bolezen, jo obravnavamo kot simptom. Kljub temu pa lahko glede na osnovne bolezni pride do razvoja spremljajočih simptomov in zaradi pomanjkanja hrane ter hranilnih snovi do nadaljnjih posledic:
© New Africa / stock.adobe.com
Če pri mački opazite, da ne zaužije dovolj hrane, jo naj veterinar temeljito pregleda. Ker je možnih veliko različnih vzrokov, moramo izvesti izločevalno diagnozo, ki je lahko glede na vzrok zelo podrobna.
Da bi lahko diferencialne diagnoze nekoliko omejili, bo veterinar med anketo (anamnezo) lastnika vprašal glede pomembnih informacij, kot so čas trajanja izgube apetita, čas nastanka in pojava drugih simptomov. Poleg statusa cepljenja in nedavnih sprememb v domačem okolju mačke (npr. nova žival v gospodinjstvu ali menjava hrane), je pomemben pokazatelj tudi to, ali se mačka svoje hrane sploh veseli. Če mačka skuša zaužiti hrano, a je ne more, potem se vzrok morda skriva v žvečilnem mehanizmu mačke.
Po zdravstveni anamnezi je vedno na vrsti splošni klinični pregled, s katerim preverimo trenutno zdravstveno stanje mačke. Če je krvni obtok mačke prešibak za nadaljnje preiskave, ga moramo uravnotežiti z dovolj tekočine in vnosom elektrolitov.
Če ima mačka stabilen krvni obtok, lahko nadaljujemo s posebnim pregledom.
Najpomembnejši je temeljit pregled glave in ustne votline. Za to bo morda potrebna sedacija ali narkoza. Če še vedno obstaja možnost, da se vzrok za izgubo apetita skriva v požiralniku ali želodcu, je za endoskopski pregled v vsakem primeru potrebna anestezija.
Prav tako lahko pomaga slikanje, kot so rentgen, ultrazvok ali pregled krvne slike.
Zdravljenje izgube apetita poteka s posebno (odpravljanje vzroka) in dodatno simptomatsko terapijo. V primeru izgube apetita bodo morda potrebni naslednji terapevtski ukrepi:
Prognoza izgube apetita pri mačkah se glede na vzrok lahko močno razlikuje. Medtem ko se z blažjo okužbo lahko borimo le nekaj dni, pa se akutna zastrupitev ali prenizka koncentracija sladkorja v krvi lahko izkaže za hujši boj. Zato je pomembna zgodnja diagnoza, s katero lahko kasneje učinkoviteje zdravimo bolezen.
Izgubo apetita ali inapetenco pri mačkah težko preprečimo. Kljub temu je mogoče nekatere povezane bolezni, kot so nalezljive bolezni ali inapetenca, zmanjšati z naslednjimi profilaktičnimi ukrepi:
Izobrazbo živinozdravnice sem pridobila na univerzi Justus Liebig v Giessenu, kjer sem pridobivala izkušnje na različnih področjih veterine kot so oskrba in zdravje drobnice, velikih živali, eksotičnih živali, kot tudi farmakologija, patologija in higiena hrane. Ob veterinarskem delu se ukvarjam tudi z lastno znanstveno disertacijo s ciljem boljše zaščite živali pred bakterijskimi patogeni. Poleg svojega veterinarskega znanja delim tudi lastne izkušnje kot lastnica psa in lahko razumem ter razjasnim morebitne strahove, težave ter druga pomembna vprašanja o zdravju živali.
