© GrasePhoto / stock.adobe.com
So vam všeč kratkodlake abesinke, vendar si želite podobno mačko z daljšo dlako? Potem je somalijka kot nalašč za vas!
Mnoge kratkodlake mačke imajo gen z dolgo dlako, ki pa je pogosto prikrit. To pomeni, da se bodo dolgodlake mačke občasno prikazale med abesinskimi pasmami, od koder izvira tudi somalska pasma. Sprva niso veljale primerne za vzrejo, vendar pa jih načrtno vzrejajo že od leta 1967, zlasti v ZDA. Da bi to novo pasmo razlikovali od abesinske pasme, so jo poimenovali somalska pasma, po državi Somalija, ki je bila sosednja država nekdanji Abesiniji oz. današnji Etiopiji.
Ta izbira imena je še posebej zanimiva, saj Abesinici, kot že samo ime pove, ne prihajajo iz Abesinije, današnje Etiopije. Tudi miti razkrivajo, da Abesinci niso predniki teh mačk, ki so živele v starodavnem faraonskem Egiptu in so jih častili kot božanska bitja. Domnevajo, da naj bi abesinka, sestrska pasma somalijke, izvirala iz jugovzhodne Azije. To lahko potrdijo tudi ugotovitve na podlagi genov abesinijanke. Ta pasma je edina, pri kateri je prišlo do mutacije genov domače mačke, zaradi česar so jo poimenovali domača abesinka. Ne najdemo je niti v Egiptu in niti v vzhodni Afriki. Domnevno naj bi izvirala iz mačk, ki so živele na obalah Indijskega oceana med Singapurjem in Šrilanko. Slike mačke iz angleškega časopisa iz 19. stoletja prikazujejo mačke, ki so zelo podobne abesinkam in so jih opisali kot azijske mačke. Angleški lastniki naj bi običajne mačke prenesli na Bližnji vzhod, Vzhodno Afriko in v Evropo.
Sodobna vzreja abesink in somalijk naj bi se začela v 19. stoletju v Angliji. Ljudi so pritegnili izraziti agouti vzorci, ki so krasili kožuh abesink. Zelo možno je, da je ta mačka v Anglijo prišla z britanskimi četami, ki so se leta 1868 vrnile iz Vzhodne Afrike. Kmalu po tem so leta 1871 v Kristalni palači predstavili abesinko. Leta 1882 so pasmo uradno priznali. Standard za abesinke naj bi postavil Harrison Fair, predsednik tedanjega britanskega nacionalnega mačjega kluba. Kmalu po tem so to novo pasmo našli tudi v ZDA in leta 1911 jo je združenje Cat Fanciers’ Association (CFA) uradno priznalo kot mačjo pasmo. Leta 1933 so prve abesinke registrirali tudi v Nemčiji.
Med svetovnima vojnama se je število abesink močno znižalo, vendar je podobna usoda doletela večino mačk. Pri abesinkah pa je to povzročilo, da so legla bila relativno majhna. Večina mačk skoti od enega do štiri mladiče, abesinke pa ponavadi največ dva. V 60. letih prejšnjega stoletja je divjala epidemija mačje levkemije, kar je še dodatno zmanjšalo število abesink. Čeprav so abesinke od 70. let prejšnjega stoletja zaščitene, pa še vedno niso zaščitene tako močno, kot nekatere druge pasme mačk.
Od 50. let prejšnjega stoletja so se med legli abesink začele pojavljati dolgodlake mačke. To je bilo najpogosteje v Angliji. Takrat še niso vedeli, kako je dolgodlaki gen prišel med gene te kratkodlake mačke. Predvidevali so, da je kmalu po vojnah prišlo do navzkrižnega parjenja s tujimi pasmami. Če ni bilo to, potem pa je prišlo do neodvisne mutacije. Da bi našli jasen odgovor na to vprašanje, je v 70. letih prejšnjega stoletja združenje Somali Cat Club of America izvedlo preiskave vseh znanih rodovniških linij te pasme. Vse linije so imele istega abesinskega prednika. Ta prvotna mačka je izvirala iz Anglije, ki so jo prodali lastniku iz ZDA. Imela naj bi dolgo dlako, značilnost, ki jo je prenesla na vse svoje potomce.
Somalijka izvira iz nenehne ciljne vzreje teh dolgodlakih pasem, ki so jih selektivno začeli pariti v 60. letih. Prvo uradno leglo somalijk je na svet prišlo leta 1972 v ZDA, pasmo pa so z ustanovitvijo združenja Somali Cat Club of America (SCCA) uradno priznali leta 1979. Združenje je postalo krovna organizacija za vse rejce somalijskih mačk. Leta 1982 je prišla največja evropska krovna organizacija. Glede na standarde smemo somalijke pariti samo z drugimi somalijkami ali abesinkami. Če jih parimo z abesinkami, potem mladičke imenujemo abesinske različice, ki so vrsta abesink z dolgodlakim genom. Ker dolga dlaka ni zaželena pri abesinski vzreji, te vrste mačk običajno uporabljajo pri vzreji somalijk.
Vzrejo somalijk določajo strogi rejski standardi vsake krovne organizacije. V Evropi je za standarde odgovorno združenje Fédération Internationale Féline, v ZDA pa sta za to zadolženi združenji Cat Fanciers’ Association in The International Cat Association. Med standardi, ki jih določajo te velike organizacije, so le majhne razlike.
© nelik / stock.adobe.com
Somalijka je posebna vrsta abesinke, ki ima dolgo dlako. Pasmi se razlikujeta izključno po dolžini dlake. V vseh drugih pogledih so rejski standardi povsem enaki.
Čeprav si pasmi delita rejski standard, pa abesinko običajno opisujemo kot majhno pumo, pri čemer je somalijka žal manj plišasta. Somalijka je prav tako vitka kot abesinka in ima enako dolge noge ter je srednje velikosti. Samice tehtajo do 4 kg, samci pa nekaj več kot 5 kg. Kot je značilno za orientalske mačke, se dolge tace somalijk končajo z ovalnimi šapami z enobarvnimi blazinicami. Rep ima širok koren in je zelo košat, vrat pa je eleganten.
Ima velike oči in ušesa, zaradi česar mačka zgleda zelo pozorna. Jantarne, svetlo rjave ali zelene oči so velike in mandljeve oblike z jasnim robom. Glava je v obliki klina in ima gladek obris.
Srednje dolga dlaka nima veliko poddlake in je zelo fina. Kljub temu je njen kožuh mehak, ljudem pa je všeč, če ima tudi košat vrat. Dlaka je na ramenih veliko krajša. Tako kot abesinka ima tudi somalijka na hrbtu pogosto temne črte. Črte se začnejo med rameni in se končajo na konici repa. Veliko somalijk ima tudi značilno črto, ki poteka vzdolž zadnjih tac do pet.
Tudi barva njihovega kožuha je nekaj posebnega. To pomeni, da lahko ena posamezna dlaka vsebuje tri ali celo štiri različne barve, konica dlake pa je pri tem najbolj temna. Zanimivo je, da se takšna dlaka pojavlja le na določenih delih telesa, zlasti na glavi, hrbtu, repu in na zunanjem delu tac. Trebuh, prsni koš in notranji del tac so ene barve.
Čeprav somalijka in abesinka svojo prvo barvo pokažeta šele po šestih tednih, pa se barva njunega kožuha v celoti razvije po dveh letih. Po tem se razvije vzorec, barve pa spominjajo na divjega zajca, kar imenujemo učinek agouti.
Standard pri obeh pasmah dovoljuje samo barve, ki izhajajo iz rjave. Barvni pigmenti so lahko svetli in zelo temni. Pasma ima lahko samo štiri različne barve: navadno, rdečkasto rjava, modra in bež.
Nekatere somalijke so tudi drugih barv, ki pa jih standardi zaenkrat še ne priznavajo. Gre za čokoladne barve in njene različice ter vijolična barva.
Somalijka je živahna in inteligentna mačka, kot je značilno za druge orientalske pasme. So zelo radovedne in svojega lastnika spremljajo povsod, saj vedno želijo biti vključene v dogajanje. Zaradi svoje radovednosti se zelo veselijo igranja, še posebej, ko gre za inteligentne igre.
Ta pasma se zelo rada giblje, zato ni najbolj primerna za hišno mačko, ki ves dan poležava. To je še zlasti pomembno pri gospodinjstvih z eno mačko, saj so somalijke in abesinke družabne mačke, ki nočejo biti dlje časa same. Čeprav so svojemu lastniku popolnoma zveste, pa bodo najboljšega prijatelja našli v drugi mački. Če boste iskali mačjega prijatelja za svojo somalijko, ne pozabite, da je somalijka precej dominantna mačka. Ne glede na to, pa bosta sestra ali brat iz istega legla odlična spremljevalca.
© lounom / stock.adobe.com
Kakovostna mačja hrana z veliko zdravih beljakovin je najboljša preventivna zdravstvena nega. Kakovostna hrana je odlična naložba! Mačke ne potrebujejo veliko ogljikovih hidratov, saj kot mesojedci dobijo vsa potrebna hranila iz kakovostnega mesa. V našem članku o kakovostni mačji hrani lahko preberete, kaj morate upoštevati ob nakupu kakovostne hrane. Poleg tega je priporočljivo, da svoji somalijki ponudite mačjo hrano, ki pomaga pri izločanju sprimkov dlake.
Somalijka je na splošno preprosta pasma, ki ne zahteva posebne nege. Ker ima malo poddlake, za njen srednje dolg kožuh tako rekoč ne rabimo skrbeti. To pomeni, da jo skrtačimo enkrat na teden.
Seveda je pomembno, da mačko vsako leto peljete na pregled k veterinarju, še posebej v primeru, kadar svoji somalijki dovolite, da tega po naravi. Z veterinarjem lahko razpravljate o morebitnih zdravstvenih težavah mačke, hkrati pa boste prejeli dragocene nasvete glede potrebnih cepljenj in boja proti zajedavcem.
Čeprav je somalijska pasma dokaj čista pasma, pa predstavniki še vedno lahko trpijo zaradi določenih bolezni, tako ko njena sestrska pasma. Ena od teh bolezni je mačja neonatalna izoeritroliza (FNI), redka krvna bolezen, pri kateri se krvne skupine mačje matere in njenih mladičkov ne skladajo zaradi posebne kombinacije treh krvnih skupin, A, B in AB. To je posledica prvotnega medsebojnega parjenja med mačkami s krvnima skupinama A in B. Ko se mladički skotijo, pijejo materino mleko, ki vsebuje protitelesa krvni skupini B. To povzroči prekomerno izločanje hemoglobina, kar lahko privede do akutne anemije. FNI je vedno usodna bolezen, vendar se ji lahko izognemo, če poznamo krvne skupine vseh mačk in jih temu primerno parimo.
Bolezni mrežnic, kot je progresivna atrofija mrežnice (PRA), so pogoste tudi pri abesinkah in somalijkah. Nočna slepota je pogosto prvi simptom te bolezni, pri kateri lokalne presnovne motnje v tkivu uničijo očesno mrežnico. Degenerativna oblika te bolezni se recesivno podeduje in lahko povzroči težave z vidom že v drugem letu življenja, v nekaterih primerih pa se bolezen pojavi šele po šestem letu. Če ste mačji rejec, mora vaše mačke pregledati usposobljeni veterinar. Zaenkrat še vedno razvijajo teste DNK, s katerimi bi lahko razkrili to bolezen.
Somalijke so lahko dovzetne tudi za pomanjkanje piruvat kinaze, dedno presnovno motnjo encima piruvat kinaza, ki lahko vpliva na preživetje rdečih krvnih celic in skrajša njihovo življenjsko dobo. Pravega zdravljenja za to bolezen ne poznamo in se proti njej lahko borimo le transfuzijami krvi, ki mački podaljšujejo življenjsko dobo. Tudi to je bolezen, ki se prenaša recesivno in pri kateri nosilci bolezni ne trpijo. Če med seboj parimo dva nosilca te bolezni, potem bo mladiček skoraj zagotovo trpel za pomanjkanjem encima piruvat kinaze.
Zgoraj omenjene dedne bolezni znova poudarjajo pomembnost in pomen odgovorne ter primerne vzreje. Uglede in zaupanja vreden rejec bo na prvo mesto postavil zdravje živali in jih bo redno pregledoval glede dednih bolezni, kot je PRA. Poskrbel bo za pravilno parjenje, da bi se izognil neonatalni izoeritrolizi (FNI) in mladičkom vselej poiskal varen dom, pri čemer bo z lastnikom podpisal pogodbo. Prvih nekaj tednov bo novemu lastniku z veseljem pomagal in mu dajal nasvete, hkrati pa mu bo dal cepilni potni list in izvide pregledov. Vzreja mačk je draga in zahteva veliko časa ter zajema stroške kakovostne hrane za mačje mame in mladičke, veterinarske preglede, cepljenja, razgliščevanja in članarine uradnih klubov. Rejec si bo stroške komajda pokril, pri tem pa moramo upoštevati tudi čas, ki ga rejec nameni svojim živalim.
To pomeni, da bo vsak mladiček rejca stal zajeten kup denarja. Abesinke so redke mačke, njihove somalijske sorodnice pa še redkejše. Mladiček lahko stane več kot 700 EUR, medtem ko mačka, ki je primerna za parjenje, lahko stane veliko več.
Če želite imeti somalijko, boste morali odšteti veliko denarja, še zlasti v primeru, če hočete domov odpeljati več kot eno. Mačke, ki niso več primerne za parjenje, lahko kupite po nižji ceni. Kaj pa lokalno zavetišče za živali? Tam je zagotovo veliko kratkodlakih in dolgodlakih mačk, ki čakajo na nov dom. Morda boste med njimi našli tudi svojo sanjsko mačko!
Vam in vaši somalijki želimo veliko skupnih spominov!
Maine Coon je postal ena najbolj priljubljenih mačjih pasem na svetu. To je verjetno posledica njegove preprostosti, robustnosti in čudovitega značaja.
Mačka, ki spominja na lutko iz cunj? Sploh ne! Ragdoll je pasma mačke za ljubitelje siamskih, Colorpoint in drugih Point-mačk. Nežni velikan pa ne prepriča le s čudovito dlako, njegovo nenavadno barvo in sijoče modrimi očmi…
Bengalska mačka je resnično edinstvena pasma mačke. Konec koncev je "hišni tiger" v pravem pomenu besede: vzreditelji te pasme stavijo na kanček divje mačke v krvi. Divje mačke-hibridi, kot sta bengalska mačka ali savannah, so novost v svetu vzrediteljev! Kaj naredi mačko-hibridno - in kaj morate upoštevati, če v dnevni sobi srečate divjo mačko? V našem portretu pasme boste našli odgovore.
