© Massimo Cattaneo / stock.adobe.com
Sibirska mačka je sinonim za hišno mačko – je srednja velika mačka z izvirnim videzom, močnim telesom in srednje dolgo dlako, ki je nastala brez vpliva človeka v njenem domačem kraju v Rusiji. Mačko načrtno vzrejajo šele od 80. let prejšnjega stoletja.
Sibirska mačka obožuje naravo. Videz in preprost značaj teh gozdnih mačk, ki jim v Rusiji pravijo Sibirskaja koschka, sta glavni značilnosti, ki privlačita ljubitelje te pasme. Plišasta dlaka je prilagojena hladnim zimam in vročim poletjem v Sibiriji, ki mačke varuje pred mrazom in je hkrati dovolj prepustna za poletno vročino.
Sibirske mačke sistematično vzrejajo šele od 80. let prejšnjega stoletja. Od leta 1990 so tudi zelo priljubljene v Ameriki. V Rusiji so pod imenom Sibirskaja koschka (sibirska mačka) imenovali vse mišičaste domače mačke z gostim plišastim krznom. Dolgodlake mačke najdemo v vseh regijah Rusije in Sibirije, čeprav je njihovo število manjše od kratkodlakih mačk.
Ne vemo točno, kdaj se je v Rusiji med mačkami začel razširjati gen za dolgo dlako. Nekateri znanstveniki menijo, da je šlo za ločeno mutacijo, drugi pa so prepričani, da gre za navzkrižno parjenje z dolgodlakimi mačkami iz Daljnega vzhoda. Tudi točen kraj izvora sibirske mačke ni povsem znan. Dolgo časa je veljalo, da so kavkaške divje mačke bližnje sorodnice sibirskih mačk. Od afriške divje mačke, ki je prednica vseh domačih mačk, se razlikujejo po telesu in teksturi dlake. Vendar pa najnovejše raziskave tej teoriji nasprotujejo. Raziskovalna ekipa z univerze v Oxfordu je odkrila, da domače mačke na vseh petih celinah izvirajo iz divje mačke.
Dolgodlake mačke so bile v Evropi do 19. stoletja prava redkost, zato je ruska vrsta mačke pritegnila pozornost trgovcev in popotnikov. Leta 1864 so sibirsko mačko opisali v številki revije Brems Tierleben. Po tem so se mačke občasno začele pojavljati v Evropskih revijah. Dolgodlake ruske mačke so bile sestavni del prve razstave mačke v Crystal Palaceu v Londonu leta 1871. Zaradi recesivnega gena za dolgo dlako, so se v leglu mladičkov s kratko dlako pojavljali tudi dolgodlaki mački. Te mačke so kasneje postale osnova za pasmo sibirske mačke.
Kljub temu pa so po razstavi v Crystal Palaceu na pasmo sprva pozabili. Takrat je bila ta pasma še v povojih: dolgodlake mačke so bile redkost, zato so jih navzkrižno parili, da bi ustvarili dolgodlake prednike. Sibirske mačke so tako zamenjale perzijske mačke in druge, bolj priljubljene pasme. Zaradi političnih razmer v Sovjetski Zvezi, se ruski rejci niso uveljavili na področju vzreje mačk.
80. leta prejšnjega stoletja veljajo za nov začetek. Dolgodlake ruske domače mačke so se pojavile v vzhodni Nemčiji, kjer so leta 1985 predstavili eksperimentalno pasmo. Leta 1986 so mačke te pasme razstavili. Potem je šlo le še navzgor: leta 1987 so priznali pasmo mačke, ki so jo takrat imenovali sibirska gozdna mačka. Prvo leglo nove pasme se je skotilo 12. maja 1988 v vzhodni Nemčiji. Prvi par ruskih gozdnih mačk je leta 1987 prišel v roke priseljene družine v zahodni Nemčiji, kar je pripeljalo do prvega registriranega legla leta 1989. Od takrat je pasma postajala čedalje bolj priljubljena.
Hkrati so v Rusiji začeli sistematično pariti sibirsko mačko. Vendar je vsako združenje za vzrejo mačk sprejelo različne rejske standarde, zato videz sibirske mačke še vedno ni bil homogen. Prve primerke so iz Rusije izvozili v ZDA. Tako je prva sibirska mačka prišla v Ameriko leta 1990. Zaradi visokih stroškov uvoza sibirskih mačk pa je število le-teh v ZDA ostalo razmeroma majhno.
Danes sibirske mačke vzrejajo po vsem svetu. Leta 1991 so ime spremenili iz sibirske gozdne mačke v sibirsko mačko. To so storili za to, da mačke ne bi zamešali z norveško gozdno mačko. Leta 1992 je združenje World Cat Federation uradno priznalo pasmo mačke, leta 1998 pa še združenje Fédération Internationale Féline (FIFe). Pasmo poznamo pod imenom sibirska gozdna mačka ali sibirska mačka.
Sibirske mačke spominjajo na miniaturno divjo mačko. Zaradi svoje srednje dolge vodoodporne dlake s trpežno zgornjo dlako in debelo poddlako je sibirska mačka podobna Maine Coonu in norveški gozdni mački. So pa veliko manjše od Maine Coona in imajo daljše noge kot norveške gozdne mačke. Srednje velike sibirske mačke so mišičaste in relativno težke, saj tehtajo tudi do 9 kg. Zato povsem odrastejo šele po treh letih.
Svojih korenin ne morejo zanikati. Pozimi je njihova dlaka dvoslojna in vodoodporna, hkrati pa jih izredno debela poddlaka lepo greje. Še posebej izrazit je plišasti ovratnik okoli vratu in prsnega koša. Žal pa poleti izgubijo svojo debelo poddlako. Zato je zimska dlaka bistveno krajša, lažja in se odlično prilega toplim poletnim mesecem na severu Sibirije. Njihov rep pa tudi poleti ostane zelo kosmat. Med menjavo dlake prav tako ohranijo šope dlak med prsti in na ušesih. Imajo okroglo glavo z ukrivljenim čelom, velike oči in široka, srednje velika ušesa. Barva obeh oči je enaka in se ujema z barvo kožuha. Dovoljeni so vsi odtenki od rumene/zlate do zelene in tudi modre barve. Prav tako lahko imajo različne barve oči, vendar samo takrat, kadar je barva dlake bela ali dvobarvna.
Kot pri mnogih drugih pasmah, imajo različna združenja različne zahteve glede izgleda sibirske mačke. To je seveda odvisno od tega, pri kateri organizaciji je združenje prijavljeno. To še posebej pride do izraza, ko govorimo o barvah dlake. Krovna organizacija TICA dovoljuje, da lahko imajo sibirske mačke vse tradicionalne barve. Vendar pa pri tem nimajo podpore drugih organizacij, ki večinoma izključujejo cimetno, bež, čokoladno in vijolično barvo. Gre za specifično terminologijo rejcev, ki se nanaša na rdečkasto in rjavkasto barvo dlake oz. njihove variacije:
Rdeča barva sibirske mačke se imenuje cimetna barva, variacija te barve pa bež. Bež sibirske mačke so bolj rdečkasto-bež barve. Čokoladna barva pomeni barvo na osnovi rjave barve. Variacija te rjave barve spominja na vijolično.
Poleg tega so dovoljene vse barve, vzorci in bele lise. Je edina gozdna mačka, pri kateri so dovoljene točkovne lise. Sibirske mačke s točkovnimi lisami imajo tudi svoje ime: Neva Masquerade. Združenje Fédération Internationale Féline (FIFe) priznava mačke Neva Masquerade kot samostojno pasmo. Glede na pasemski standard so za mačke z modrimi očmi dovoljene točkovne lise – čim temnejše, tem boljše!
© elen_studio / stock.adobe.com
Sibirske mačke niso povsem edinstvene samo zaradi svojega izgleda – tudi njihov nezapleten značaj in dobri nagoni so njihova odlična značilnost. So zelo dobri lovci in znajo zelo dobro plezati ter skakati. Ker se zelo rade gibljejo, niso ravno najbolj primerne za hišno mačko. Veliko bolj uživajo na zavarovanem dvorišču. Zelo rade so zunaj, zato vas bodo vedno prosile, da jih pustite ven, pa čeprav bo padal dež. Obožujejo vodo, zato jih ne bosta pregnala ne dež ne sneg.
Sibirske mačke so zelo radovedne in vedo, kaj hočejo. So inteligentne z željo po pustolovščini. Večina se jih zelo zgodaj nauči, kako odpreti vrata. Sibirske mačke so tako samosvoje, zato je pomembno, da poskrbimo za dobro vzrejo, da vas ne bo vrtela okrog prsta! Kljub temu pa se zelo navežejo na svojega lastnika. Številni ljubitelji te pasme priznavajo, da imajo s svojo mačko resne ”pogovore”.
Na splošno so sibirske mačke iskrene in zelo trpežne – tako po svojem izvirnem videzu kot po značaju!
Sibirske mačke obožujejo naravo. Zelo rade se gibljejo in tečejo, skačejo ter lovijo. Zato ni ravno priporočljivo, da jih dlje časa puščamo same doma. Idealno je, če imajo na voljo zavarovano dvorišče: zelo rade plezajo po drevesih in si na njih brusijo kremplje, rade se plazijo po podrasti in lovijo miši ter ptice.
Zaradi goste poddlake se njihova dolga dlaka hitro sprime in zavozla. Pozimi in v obdobju menjave dlake potrebujejo nekaj vaše pomoči pri krtačenju. Če jih že od malega navadite na glavnike in krtače, vam to ne bo predstavljalo težav. Vsakih nekaj dni jim temeljito skrtačite kožuh, da odstranite odmrle dlake in razvozlate vozle. Poleti sibirske mačke izgubijo večino svoje goste poddlake. Ponudite jim pasto iz sladu ali mačjo travo, da bodo lažje izločile pogoltnjeno dlako. V poletnih mesecih sibirske mačke praviloma skrbijo za svoj krajši in redkejši kožuh. Ker pa gre za zunanje mačke, jim še vedno z glavniki in krtačami odstranjujte listje in dele rastlin, ki so se ujeli v njihov kožuh. Tako jih boste tudi lažje navadili na dolgo zimsko krtačenje.
Poleg nege dlake ji moramo ponuditi tudi hrano primerno za pasmo, da ji lahko zagotovimo dolgo, zdravo in aktivno življenje. Kot mesojedci rabijo hrano z veliko zdravimi beljakovinami – porabijo zelo malo ogljikovih hidratov. Z letnim pregledom pri veterinarju lahko odkrijemo morebitne zdravstvene težave in se jim pravočasno posvetimo.
© SergeyCash / stock.adobe.com
Sibirske mačke so prvinske živali. Čeprav je ta trpežna pasma še dokaj mlada, skoraj ne poznamo nobenih dednih bolezni povezanih s to pasmo. Križanje različnih pasem in linijska vzreja lahko v nekaterih primerih privedeta do nastanka dednih bolezni. Najboljši protiukrep je dobro premišljeno parjenje, kjer se izognemo parjenju znotraj enega rodu in poudarjamo zdrav vzrejni cilj. Tako rejci kot kupci so odgovorni, da tudi v prihodnosti zaščitijo te mačke pred dednimi boleznimi.
Za vas kot kupca je izredno pomembno, da mačke kupujete samo pri odgovornem in profesionalnem rejcu. Oglasi, ki obljubljajo rodovniške mačke po nizki ceni, so morda privlačni, a pogosto tudi zavajajo: v večini takšnih primerov se rejci požvižgajo na zdravje mačk. Vzreja mačk je drag konjiček, zato se nekateri rejci ne zanašajo na dobro hrano, bivanje, zdravje in premišljeno parjenje. Rejec, ki skrbi za svoje živali, se običajno ne izogne tovrstnim stroškom in delu. Redni obiski pri veterinarju in preizkusi glede znanih dednih bolezni, kot sta miokardna bolezen HCM in ledvične ciste, bi morali biti nekaj standardnega. Rejci lahko na podlagi tovrstnih preizkusov kupcev predstavijo stanje mačke. Bolne mačke se iz ciljne vzreje izključujejo. Rejske zveze se ne ukvarjajo samo s papirologijo, temveč spremljajo tudi standarde parjenja. Resni rejci so ponavadi člani enega od mnogih združenj za vzrejo mačk.
Mladički morajo z mamo ostati vsaj 12 tednov po skotitvi. Po tej ključni začetni fazi se naučijo vsega, kar jih pripravi na dolgo in zdravo življenje! Rejci ves čas nadzirajo svoje živali in jim zagotavljajo vse, kar potrebujejo za pravilno rast. Kupcem so vselej pripravljeni dati nasvete in ponuditi pomoč – tudi po nakupu!
Seveda pa vse to stane denar … Da bi pokril svoje stroške mora rejec postaviti tudi pošteno ceno. Sibirske mačke stanejo okrog 700 evrov. Torej, če želite več kot eno sibirsko mačko, boste morali odšteti veliko denarja. Vendar pa boste tako prejeli mačko, ki je navajena na druge živali in ljudi, je zdrava ter bo ostala vaša spremljevalka še mnogo let. Lahko tudi preverite zavetišča za živali, kjer veliko mačk čaka na dober dom – med njimi se skrivajo tudi rodovniške mačke z dolgo dlako!
Vam in vaši sibirski mački želimo čudovito skupno življenje!
Maine Coon je postal ena najbolj priljubljenih mačjih pasem na svetu. To je verjetno posledica njegove preprostosti, robustnosti in čudovitega značaja.
Mačka, ki spominja na lutko iz cunj? Sploh ne! Ragdoll je pasma mačke za ljubitelje siamskih, Colorpoint in drugih Point-mačk. Nežni velikan pa ne prepriča le s čudovito dlako, njegovo nenavadno barvo in sijoče modrimi očmi…
Bengalska mačka je resnično edinstvena pasma mačke. Konec koncev je "hišni tiger" v pravem pomenu besede: vzreditelji te pasme stavijo na kanček divje mačke v krvi. Divje mačke-hibridi, kot sta bengalska mačka ali savannah, so novost v svetu vzrediteljev! Kaj naredi mačko-hibridno - in kaj morate upoštevati, če v dnevni sobi srečate divjo mačko? V našem portretu pasme boste našli odgovore.
