© saad / stock.adobe.com
Ocelot je precej močno grajen predstavnik manjših mačk in dober plezalec.
Ocelot (Leopardus pardalis) je divja žival, ki živi v gozdovih in grmiščih Srednje in Južne Amerike. Tam preži kot nočni samotar in se prehranjuje z glodavci, plazilci in ribami. Ocelot je bil zaradi privlačnega krzna dolgo časa zaželen plen lovcev, zato je njegova populacija močno upadla. Vrsta je zdaj zaščitena in trenutno ni ogrožena.
| Kratek opis: | oceloti živijo v gozdovih in savanah. So dobri plezalci in plavalci. |
| Dolžina glave in trupa: | 55-100 cm |
| Teža: | do 10 kg samica, do 15 kg samec |
| Povprečna življenjska doba: | do približno 10 let, v človeški oskrbi do približno 20 let |
| Temperament: | nočni, samotarski |
| Dlaka: | kratka, gosta, drobna |
| Barva dlake: | osnovna barva siva do oker ali oranžno-rumena, s posameznimi rozetami, pikami in progami. |
| Usposabljanje: | ni udomačljiv |
| Izvor: | Srednja in Južna Amerika |
Z dolžino telesa od 55 do 100 centimetrov je ocelot približno dvakrat večji od domače mačke. S tem se uvršča med srednje velike majhne mačke.
Rep je dolg od 25 do 41 centimetrov, kar je precej majhna dolžina. Tehta od 7 do 15 kilogramov, pri čemer so samci večji in težji od samic.
Zgradba je čokata in mišičasta. Živali imajo močne okončine in izvlečne kremplje, zato so odlični plezalci. Oceloti imajo velike rjave oči in zaobljena ušesa.
Dlaka ocelota je kratka, gosta in drobna. Njegova osnovna barva se spreminja glede na življenjski prostor. Živali, ki živijo v toplih in vlažnih gozdovih, so oker do oranžno-rumene barve. Tisti v suhih savanah so bolj sivkasti. Trebuh je pri vseh živalih svetlejši, skoraj bel.
Na dlaki so tudi različni vzorci, kot so rozete, obročki, lise in črte. Vzorci se pri vseh ocelotih razlikujejo. Pogosto ima leva polovica telesa drugačen vzorec kot desna.
© elitravo / stock.adobe.com
Oceloti živijo predvsem v Srednji in Južni Ameriki. Razširjeni so od juga ZDA preko Mehike do Kolumbije, Peruja in Argentine. Vrsto je mogoče najti tudi na otoku Trinidad. Največja populacija je v porečju Amazonke.
Živali živijo v različnih habitatih, kot so tropski deževni gozdovi in suhi gorski gozdovi. Poleg gozdnih območij pa lahko srednje velike mačke najdemo tudi v grmičastih pokrajinah in savanah, ter v bližini naselij. Oceloti se običajno izogibajo odprtim območjem, saj potrebujejo za uspešen lov zaščito podrastja in grmovja.
Oceloti so samotarji. Lovijo predvsem ponoči ali ob mraku, podnevi pa spijo. V oblačnih in hladnih dneh se včasih odpravijo na pot še pred sončnim zahodom.
Običajno pa dan preživijo skriti v drevesnih duplih ali visoko na vejah. Te živali ne znajo le plezati, ampak so tudi dobre plavalke.
Ponoči se oceloti sprehajajo po svojem ozemlju. V iskanju hrane prehodijo več kilometrov na dan, pri čemer gredo samci dlje kot samice. Velikost ozemlja je lahko od 2 do 31 kvadratnih kilometrov. Samci imajo običajno večje ozemlje kot samice.
Oceloti svoje teritorialne meje označujejo z urinom in iztrebki ter praskami na drevesih. Teritorij samcev in samic se lahko deloma prekriva, medtem ko istospolne živali na teritoriju niso zaželjene.
Ocelot se prehranjuje z glodavci kot so aguti, drevesni ježevci in svizci, pa tudi z večjimi sesalci kot so vriskači, lenivci in manjši jeleni.
Čeprav znajo dobro plezati, te mačke večinoma lovijo na tleh. Kljub temu občasno ujamejo kakšno ptico. Drugi plen ocelotov so plazilci kot so legvani, kajmani in kače, pa tudi dvoživke, ribe, raki in žuželke.
Običajno lovijo med tekom. Lahko pa tudi potrpežljivo čakajo na svoj plen. Nekateri oceloti, na primer, iščejo brloge agutijev in čakajo, da glodavci pridejo na plano.
Samci in samice se srečujejo le pri parjenju. V hladnejših regijah se parijo jeseni. V tropskem območju ni ustaljene sezone parjenja.
Samica po približno 80 dneh brejosti skoti enega do tri mladiče, ki jih vzgaja sama. V ta namen zgradi zaščiteno gnezdo, na primer v drevesni duplini ali skalni votlini.
Mladiči se skotijo slepi, težki od 200 do 280 gramov. Po približno dveh tednih mladiči odprejo oči. Teden kasneje pa shodijo.
Mladiči spremljajo mater na lovu in postajajo vse bolj samostojni. Pri približno treh mesecih se odpravijo na samostojno pot. Vendar pa mati še dve do tri leta prenaša odraščajoče mladiče na svojem ozemlju, po tem si morajo najti svoje ozemlje.
Naravni sovražniki ocelotov so večje plenilske mačke kot so jaguarji in pume, pa tudi velike kače in ptice ujede.
Največjo grožnjo predstavlja človek. Živali so v preteklosti intenzivno lovili, zaradi njihovega krzna. Danes je trgovina z ocelotovim krznom prepovedana z Washingtonsko konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami (CITES). Občasno pa se živali še vedno nezakonito lovi.
Večja grožnja od lova pa je uničevanje njihovega življenjskega okolja. Živali za uspešen lov potrebujejo zavetje podrastja in grmovja. V naseljenih regijah je veliko živali tudi žrtev cestnega prometa.
Odkar je ocelot zaščiten, se je njegova populacija marsikje obnovila. Zato je vrsta trenutno klasificirana kot “neogrožena”. Vendar bi nenehno krčenje deževnih gozdov in degradacija okolja lahko ta uspeh kmalu izničila.
© Julie / stock.adobe.com
Ocelot je divja žival in ni primeren za vzrejo v hišnega ljubljenčka. Kljub temu se mlade živali pogosto lovi in nezakonito prodaja.
Ljubitelji živali naj si ne omislijo ocelota: v zasebnih rokah ocelota preprosto ni mogoče vzgajati na način, ki je primeren njegovi vrsti – marsikje je to strogo prepovedano ali strogo regulirano.
Če želite videti ocelota, obiščite živalski vrt. Te majhne pegaste mačke so na ogled v številnih evropskih živalskih vrtovih. Pogosto so tam kot predstavniki projektov ohranjanja narave in vrst v Srednji in Južni Ameriki.
Veliko ljudi je navdušenih nad gracioznimi mačkami iz Južne Amerike in njihovimi čudovitimi vzorčastim kožuhom. Fotografije in videoposnetki divjih mačk, ki živijo v zasebnih gospodinjstvih, kar naprej krožijo po družbenih medijih. Dejstvo pa je, da so oceloti divje živali in jih ni mogoče udomačiti.
Alternativna možnost za ljubitelje mačk je pasma ocicat. Vizualno je podobna divjemu ocelotu, vendar je nastala s križanjem siamskih in abesinskih mačk. Ocicat torej z vidika dobrobiti živali ni ena izmed problematičnih hibridnih mačk, ampak čista domača mačka.
Čeprav oceloti trenutno niso močno ogroženi, se njihov življenjski prostor nenehno zmanjšuje. Nezakonita trgovina s krznom in živimi mladiči škoduje populaciji divjih živali, zato bi se morali pravi ljubitelji živali vzdržati njihovega nakupa.
Viri:
"A life without a pug is possible, but pointless," Loriot once said. I would unreservedly agree and add: "A life without horse, cat and rabbit as well!" My heart beats for all animals big and small and I have the great fortune to be able to write about my passion as a freelance author. With my articles I would like to raise awareness for animal welfare and give useful tips to animal lovers.
Maine Coon je postal ena najbolj priljubljenih mačjih pasem na svetu. To je verjetno posledica njegove preprostosti, robustnosti in čudovitega značaja.
Mačka, ki spominja na lutko iz cunj? Sploh ne! Ragdoll je pasma mačke za ljubitelje siamskih, Colorpoint in drugih Point-mačk. Nežni velikan pa ne prepriča le s čudovito dlako, njegovo nenavadno barvo in sijoče modrimi očmi…
Bengalska mačka je resnično edinstvena pasma mačke. Konec koncev je "hišni tiger" v pravem pomenu besede: vzreditelji te pasme stavijo na kanček divje mačke v krvi. Divje mačke-hibridi, kot sta bengalska mačka ali savannah, so novost v svetu vzrediteljev! Kaj naredi mačko-hibridno - in kaj morate upoštevati, če v dnevni sobi srečate divjo mačko? V našem portretu pasme boste našli odgovore.
